božičnica - delovna uspešnost - dogovor med delodajalcem in sindikatom - diskriminacija - osebna okoliščina
Če je božičnica določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, veljajo za njeno izplačilo pogoji, ki so za to določeni v navedenih aktih. Sodna praska je glede božičnice že zavzela stališče, da gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače. Ne gre za plačilo, ki predstavlja del kolektivne uspešnosti poslovanja delodajalca, ampak gre za enkratno plačilo, ki se izplača, če so za to izpolnjeni pogoji določeni v aktu, ki predvideva plačilo božičnice.
Čeprav božičnica pripada delavcem, ki so se zaposlili tekom leta 2020, in sicer v sorazmernem delu, s tem, ko je izključeno njeno plačilo delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020, ni prišlo do diskriminacije. Vprašanje zaposlitve pri toženki na dan 23. 12. 2020 ne predstavlja osebne okoliščine, zato s takim pogojem ni prišlo do diskriminacije tožnika.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 291, 291/1, 291/2, 324, 324/2.
začetek stečajnega postopka - ovira za začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija upnika - obstoj terjatve - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - datum izdaje sklepa
Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023.
Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja, zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje.
konfesorna tožba - varstvo stvarne služnosti - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - zahtevek na prepoved vznemirjanja - opustitveni zahtevek - prepovedni in odstranitveni zahtevek - sodba, ki se je ne da preizkusiti - odsotnost odločilnih razlogov - pasivna legitimacija - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe
Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je pri konfesorni tožbi odvisno od vsebine služnosti in vznemirjanja v posameznem primeru. Zaenkrat tožnika ne zahtevata ne odstranitve posameznih predmetov ne odstranitve nasutja zemlje. Zgolj z opustitvenim zahtevkom iz točke I izreka ali prepovednim zahtevkom iz točke II izreka pa želenega cilja ne moreta doseči, razen če izkažeta, da so npr. določeni predmeti bili nastavljeni, pa so bili v času spora že odstranjeni. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tožnika zato najprej v skladu z določbo 108. člena ZPP pozove, da jasno opredelita, kateri predmeti so bili postavljeni ali so še postavljeni na služnostni poti ali ob njej, kje so postavljeni (z opredelitvijo lokacije) in ali preprečujejo ali bistveno otežujejo izvrševanje vsebine služnostne pravice, na kakšen način in na katerem delu poti. V tem obsegu je tožbeni zahtevek nedoločen in bo sodišče tožnika moralo pozvati k njegovi popravi (180. člen ZPP).
Konfesorno tožbo (tožba za varstvo obstoječe služnosti) se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrševanje služnosti. To je lahko lastnik služečega zemljišča ali tretja oseba.
zavarovanje denarne terjatve - več sredstev zavarovanja - sorazmernost - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji (ali da bo terjatev zoper dolžnika šele nastala). Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja.
V tej fazi postopka je potrebno upoštevati, da vrednost nepremičnin znatno presega višino vtoževane terjatve, dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, pa utemeljuje subjektivni pogoj zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi sorazmernosti zavarovanja. Zgolj višina bančnega posojila in vrednost nepremičnin pri presoji sorazmernosti ni nujno odločilnega pomena, saj je potrebno upoštevati sorazmernost med vrednostjo izkazane terjatve in vrednostjo nepremičnin, ki naj bi služile zavarovanju te terjatve. S tega vidika je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oziroma omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi (v tej zadevi pa tudi z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo).
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - neutemeljena pritožba
Tožnik v pritožbi v bistvenem navaja, da je nepravdni postopek postavitve pod skrbništvo nezakonit. Vse te razloge bo lahko navajal v tistem postopku, tudi z morebitnimi pravnimi sredstvi, niso pa to razlogi, ki bi vplivali na odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka. Zanjo namreč obstaja zakonsko določen razlog, to je tek postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo.
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi njenega Pravilnika, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevne vozovnice, in sicer za število dni prisotnosti na delu, kot izhaja iz priloženih plačilnih list.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1, 47a.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca klinične psihologije - zahtevnost izvedenskega mnenja
Vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja. Prav tako je res, da je v konkretnem primeru bilo postavljenih precej vprašanj s strani obeh pravdnih strank, ki pa po mnenju sodišča niso predstavljala večjega strokovnega izziva za izvedenko, prav tako so se deloma prekrivala.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 16, 17. URS člen 74, 154, 154/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. ZS člen 3. OZ člen 62.
Zaposlitev toženca pri novem delodajalcu A., d. o. o., skupaj s še šestimi pomorskimi piloti, je temu podjetju omogočila, da je zadostilo pogoju iz Uredbe o pomorski pilotaži za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže v javnopravnem režimu gospodarske javne službe. Do navedenih okoliščin, pomembnih z vidika posebne zakonske zahteve po lojalnosti delavca delodajalcu iz 39. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je presoja o nedokazani kršitvi konkurenčne prepovedi vsaj preuranjena.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje o ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli. V okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS je tožeča stranka lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci. Zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za „know- how“, ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožeče stranke na trgu pomorske pilotaže, zato je tudi odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 365-2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s celotnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - osebni podatki - družinski člani
Ker tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, podredno za odlog sodne takse, vsebuje obvezne sestavine, je sposoben za obravnavanje in bi sodišče moralo postopati po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - prepozna dopolnitev predloga - pravočasnost vloge, vezane na rok - vročitev odvetniku pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dan vročitve pozivnega sklepa tožnici preko njenega pooblaščenega odvetnika 13. 2. 2023, in sicer na podlagi vročilnice, pripete k r. št. 124 pravdnega spisa, kot je to navedeno v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drugačna pritožbena trditev ne ustreza dejstvom. Ker je 10 dnevni rok tožnici za dopolnitev vloge začel teči 14. 2., je iztekel 23. 2., zato je vloga tožnice z 28. 2. prepozna ter jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.
Okoliščina, da je toženka zoper sodno odločbo vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, na njeno dolžnost povrniti pravdne stroške tožnikom, ki so v pravdnem postopku zoper tožence pravnomočno uspeli, ne vpliva.
Izdaja popravnega sklepa je utemeljena. Izpad ene od parcel iz izreka sodbe predstavlja očitno pisno pomoto.
pripor - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi
Že glede na kratko časovno obdobje med vročitvijo vabila, ki je po sodbi sodišča prve stopnje bilo obtožencu pravilno vročeno in datumi narokov, bi se utegnilo izkazati, da ni nujno brezpogojno sprejemljiva teza o obtoženčevem očitnem izmikanju predobravnavnemu naroku, glede na njegovo bivanje v tujini. Sicer pa sodišče prve stopnje tega pravnega standarda niti ne napolni z vsebino, ko ne pojasni, zakaj kljub zgoraj navedenim okoliščinam, šteje, da gre za obtoženčevo očitno izmikanje prihodu na predobravnavni narok. V tem pogledu sodna odločba sodišča prve stopnje nima razlogov in je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067708
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 619.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev pogodbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - zaposlitev pri samostojnem podjetniku - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - predlog za združitev postopkov
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.
Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - mejna kontrola - policist
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da narava tožnikovega dela ni onemogočala odmora; do prehodov meje ni prihajalo ves čas in je lahko v tem vmesnem času koristil odmor; če bi bil odmor prekinjen (na prehodu je bila spuščena zapornica), bi ga lahko koristil v več delih. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je odmor lahko omogočen na tak način.