KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068227
ZNPPol člen 19.. KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/6.. ZKP člen 8, 8/, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - olajševalne okoliščine - skrb za mladoletne otroke
Pravica do tolmačenja v predkazenskem postopku ni povsem enaka tisti, ki velja za kazenski postopek, saj 19. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije določa, da policisti pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne razumejo slovenskega jezika, lahko uporabijo drug jezik, ki ga ta oseba razume. Na zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom pa je bil tako obtožencu, kot obema zaslišanima prebežnikoma, zagotovljen tolmač, obtoženec pa je tudi potrdil, da je dal dovoljenje za pregled mobitelov in PIN kartice. To pa hkrati pomeni, da obtožencu ni bila kršena pravica do uporabe jezika v postopku in da je vse dane pravne pouke tudi razumel.
Za obstoj zakonskega znaka po šestem odstavku 308. člena KZ-1, namreč ni potrebno, da bi pri prevozu prebežnikov že nastala konkretna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, kot je to veljalo pred novelo Kazenskega zakonika. Iz zakonske dikcije namreč izhaja, da bo ta pravna opredelitev podana tudi, kadar storilec drugega izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje, kar že po definiciji predstavlja nižjo stopnje ogrozitve. V konkretnem primeru ne gre prezreti, da se je v prtljažnem prostoru vozila nahajalo kar trinajst moških oseb, med njimi pa so se nahajali tudi kosi prtljage. Takšno stanje je lepo razvidno iz albuma fotografij in gotovo je, da tem potnikom pri prevozu ni bila omogočena minimalna varnost, saj potniki niso niti sedeli, niti niso imeli oprijemališča, kar pomeni, da so tudi po oceni pritožbenega sodišča bili izpostavljeni nevarnosti.
JAVNA NAROČILA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00067123
ZJN-3 člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/3, 112/5, 112/6. ZP-1 člen 2, 2/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4, 155, 155/2.
pravica do obrambe - javno naročanje - zakonski znaki prekrška - ponudba - neresnična izjava - ustavno načelo domneve nedolžnosti - načelo neposrednosti - kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe
Sodišče prve stopnje z navedbami, da je odgovorna oseba oziroma zastopnik pravne osebe v zagovoru le posplošeno zatrjeval, da je referenco in podjemno pogodbo obdolžena pravna oseba poslala naročniku, o čemer pa ni predlagal dokazov, ter da se ne spomni, da je podjemno pogodbo prinesel na sedež naročnika, od pritožnikov ni zahtevalo, da se sama razbremenita svoje odgovornosti za prekršek. Gre zgolj za (ne)dokazovanje njunih trditev, ne pa njune nedolžnosti, zato ustavno zagotovljeno načelo domneve nedolžnosti s tem ni bilo kršeno.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na zagovor obdolžene odgovorne oziroma pravne osebe in na listinske dokaze v spisu, med drugim se je sklicevalo tudi na odgovor mag. C. C. (vodje oddelka za nabavo in javna naročila pri naročniku v zvezi s prejemom spornih listin) in na odgovor družbe D. d. o. o. (v zvezi s potrditvijo oziroma sklenitvijo spornih listin), ki ju je po svojem pozivu pridobil prekrškovni organ. Povzemanje navedenih pisnih odgovorov sicer res ne predstavlja neposredno izvedenega dokaza, vendar takšna kršitev določb postopka o prekršku ni bistvena, ker ni vplivala na zakonitost sodbe. Bistvo očitanega prekrška namreč ne temelji na navedenih pisnih pojasnilih mag. C. C. in družbe D. d. o. o., ki jih tudi ni mogoče enačiti z uradnim zaznamkom.
Obdolženi pravni in odgovorni osebi se očita, da sta naročniku predložili neresnično izjavo in spremenjeno listino kot pravo, kar se v postopku ni izkazalo za sporno. Za storitev očitanega prekrška ni bistveno, kdo je referenčno potrdilo z neresnično vsebino pri družbi D. d. o. o. podpisal oziroma potrdil, in tudi ne, na kakšen način je naročnik sporno potrdilo in pogodbo prejel. Obe listini namreč predstavljata del ponudbene dokumentacije, ki ju je naročniku v imenu in za račun obdolžene pravne osebe kot ponudnika predložil njen zakoniti zastopnik, torej obdolžena odgovorna oseba, ki pa je v zagovoru zgolj obžalovala, da je do tega prišlo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068619
ZVZD-1 člen 5.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se kljub tožnikovi formalni zaposlitvi pri toženki ta ni štela za delodajalca v širšem smislu ZVZD-1, temveč je bil to tisti, ki je delo na delovišču v A. dejansko organiziral in nadzoroval.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067907
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 118, 119, 119/1, 120, 120/2, 120/4.
kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - kvalificirana oblika - grdo ravnanje - posledice - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - bistveno zmanjšana prištevnost - varstveno nadzorstvo - pravilnost vročitve sodbe - nadomestna vročitev sodnega pisanja
Pasivni subjekt očitanega kaznivega dejanja je zunajzakonska partnerka obdolženca, zoper katero je obdolženi po očitku usmeril svoj fizični napad v obliki prijema za vrat, davljenja, močnega potiska na posteljo, večkratnih udarcev po glavi s pestjo in vrženjem mobilnega telefona proti njej. Ni tudi dvoma, kakšne posledice je obdolženi, na področju telesne in duševne celovitosti oškodovanke, zatrjevano povzročil z očitanim kaznivim dejanjem; glede na konkretni opis je B. B. utrpela bolečine in podplutbe na glavi ter občutek osebne ogroženosti, prestrašenosti in močne vznemirjenosti. Na zapisani način je konkretizirano izvršitveno ravnanje obdolženca zoper točno določeno oškodovanko s točno določenimi poškodbenimi posledicami, ta konkretni dejanski stan pa, upoštevaje naravo zatrjevanega obdolženčevega ravnanja, zajema tudi konkretizacijo posebnega abstraktno določenega namena ustrahovanja in vznemirjenja B. B.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067904
Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-6. KZ-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 56, 56/3, 56/4, 324, 324/1-1, 324/3. ZPrCP člen 37, 37/5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoved sojenja o isti stvari - ne bis in idem - isti historični dogodek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - plačilni nalog - prepovedana posledica - lahka telesna poškodba - kvalifikatorni element - vštevanje plačane denarne kazni za prekršek - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prepoved vožnje motornega vozila - kategorije vozil - neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo motornih vozil - nevaren voznik - načelo individualizacije kazenskih sankcij - retribucija - specialna prevencija
Izvršitveno ravnanje in predmet napada sta v opisih v bistvenem enaka, vendar pa je bistveno, da opis kaznivega dejanja obsega še druga dejstva, to je natančen opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Upoštevaje povedano gre z vidika prepovedane posledice za kvalitativno razliko, saj opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška vsebuje tudi nastanek lahke telesne poškodbe, s čimer je opredeljena tudi večja kriminalna količina kot v opisu prekrška. Zato gre zgolj za delno prekrivanje dejanskih stanov, kar pomeni, da ni izkazan položaj, ki bi narekoval uporabo pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-4, 8, 8/3, 11, 11/3, 14a, 34a, 34a/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 154, 154/1.
sodna taksa - zavrnjen predlog za oprostitev - prepozen ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženec zamudil rok za njegovo vložitev.
Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno stališče, da ne obstaja pravna podlaga za to, da bi se toženca kot pravno osebo, ki v individualnem delovnem sporu ni uspel, oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Izpodbijani sklep je ugotovitveni sklep, ki temelji na drugem odstavku 207. člena ZKP. Podlaga za izdajo takega sklepa je ocena, da se okoliščine, ki so obstajale ob odreditvi pripora in njegovem podaljšanju po vloženi obtožnici oziroma v času po vloženi obtožnici, niso spremenile.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1, 137, 137/2. ZPP člen 274, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bolniški stalež - utemeljenost odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrženje tožbe - res iudicata - delna sprememba izpodbijane sodbe
Bistveno za presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je, da je bila tožnica po nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje ves čas od prejema pisnega opozorila pred odpovedjo 30. 11. 2020 do 22. 4. 2021, ko je že učinkovala nova ponujena pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto, začasno nezmožna za delo. Tožnica posledično v tem času po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogla storiti kršitev, ki se ji očitajo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je odpoved nezakonita.
Toženka kot delodajalec s svojim internim aktom ni mogla poseči v zakonsko pravico (in dolžnost) delavca do "nedela", ki jo ima v času začasne nezmožnosti za delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pravočasnost vložitve tožbe - utemeljenost odpovednega razloga
Zgolj dejstvo, da je tožnica že 31. 1. 2022 vedela, da ji je pogodba o zaposlitvi odpovedana, in je zato tudi vrnila delovna sredstva toženi stranki, ne dokazuje, da bi ji bila odpoved, v kateri so navedeni razlogi za odpoved, tudi vročena.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - enkratni dogodek - sposobnost varno voziti v cestnem prometu - nevaren voznik - neobrazloženost sklepa
Povzemanje navedb ugovora ne pomeni vsebinske presoje, kot tudi ne nadaljnje navajanje, da o sposobnosti storilca za varno vožnjo ni moč sklepati samo na podlagi enega dogodka. Sklicevanje na sodno prakso (en judikat višjega sodišča), je po oceni višjega sodišča neupoštevno in nezadostno ob dejstvu, da je okoliščine, ki se pojavljajo v zvezi s posamičnim dogodkom in storilcem, potrebno obravnavati in pomen le-teh presojati konkretno za vsak primer, taka presoja pa je v obravnavanem primeru izostala.
ZKP člen 17, 148, 214, 214/1, 215, 285b, 285e. URS člen 22, 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - predobravnavni narok - odločanje o izločitvi - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Določba 285.e člena ZKP predsedniku senata po opravljenem naroku iz 285.b člena ZKP omogoča, da pred odločitvijo o izločitvi dokazov izvede potrebne dokaze, kar je bilo storjeno tudi v obravnavnem primeru, ni pa ponujanje in izvajanje dokazov na navedeni zakonski podlagi namenjeno temu, da z dodatnimi, novo predloženimi dokazi, s katerimi preiskovalni sodnik v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni razpolagal, celostno in na novo ocenjuje izpolnjenost pogojev dokaznega standarda za izdajo problematizirane odredbe za hišno preiskavo.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja za polni delovni čas - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Stranki sta za čas od 1. 10. 2015 dalje sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, za 20 ur na teden, za delovno mesto pomožna dela v gozdarstvu. Po presoji prvostopenjskega sodišča ni dokazan obstoj elementov delovnega razmerja v obsegu skupno 40 ur tedensko, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče.