CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu izpostavljena obtoženčeva predkaznovanost ni poudarjena s smeri predčasnega kaznovanja osumljenca oziroma obtoženca, kot to zmotno izpostavlja pritožnik. Ta okoliščina je bila upoštevana le kot nosilna okoliščina pri presoji ponovitvene nevarnosti, ko je v skladu z ustaljeno sodno prakso in procesno teorijo, to okoliščino mogoče upoštevati kot eno izmed subjektivnih okoliščin, ki kažejo na obtoženčevo ponovitveno nevarnost (gre za obtoženčevo prejšnje življenje), če je kaznivo dejanje, za katerega je bil obtoženec predhodno pravnomočno obsojen, v smiselni povezavi z dejanjem, za katerega se vodi postopek.
ZPP člen 8. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 34, 34/1, 40, 40/1, 40/1-8. ZDR-1 člen 33, 34, 37. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 123/2-2, 123/2-4, 124, 124/2, 124/2-1. KZ-1 člen 258, 281.
disciplinska odgovornost delavca - delo policista - sum storitve kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zaznal sum kaznivega dejanja tatvine (razloge za sum), pri tem pa ni opravil svojih nalog, ki jih je bil kot policist ob tem dolžan opraviti.
vrnitev v prejšnje stanje - direktor - zakoniti zastopniki - bolniški stalež - upravičen vzrok za zamudo - notranja organizacija dela pri pravni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno.
plačilo stroškov upravnika - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nesklepčen tožbeni zahtevek - očitek protispisnosti - trditveno breme stranke
Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.
prekinitev pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - namen pogodbe - presoja ugovorov - obstoj terjatve - pobotni ugovor
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131. ZPP člen 2, 7, 212, 286, 325, 326, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila druga toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Pri odstopu kazenskih spisov tuji državi, članici EU, je potrebno upoštevati, poleg vseh ostalih pogojev, določenih v citiranem členu, tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega in kazenskega postopka.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
Sodna praksa ne terja, da se v tovrstnih sporih za posamezni dan navede posamezna dela in naloge, za kar se zavzema toženka. Navedbe tožnika so sicer res splošne, kot opozarja toženka je tožnik trdil, da je na proste dneve po potrebi razvažal perilo in vodo ter opravljal izvoze vozil, vendar pa je kljub temu zadostil trditvenemu bremenu, saj je za določena opravila zatrjeval, da jih je opravljal dnevno.
Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ob nedeljah ni mogel biti prost, saj je moral takrat voziti avtobus. Priče sicer tega niso povedale za vsako od posameznih nedelj, kjer je zabeleženo, da je bil tožnik prost, vendar so vse potrdile, da je moral ob nedeljah voziti avtobus, kar zadostuje.
Za ostalih 16 dni tedenskega počitka, za katere je bila tožniku prisojena odškodnina, iz sodbe ne izhaja, kakšne so bile konkretne zadolžite tožnika v času, ko naj bi koristil tedenski počitek in koliko časa je ta dela opravljal. Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni materialnopravni presoji bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost in koliko časa. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik na ostale proste dneve, ki niso nedelje, opravljal določena dela.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.
ZPP člen 314, 314/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2, 612, 612/1. ZNP člen 21. ZNP-1 člen 23, 23/2.
izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - delni sklep - materialni prekluzivni rok - dajatveni zahtevek - določnost predloga v nepravdnem postopku - višina odpravnine - materialno procesno vodstvo - obrestovanje - obresti na denarne depozite - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo
V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.
V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.