Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
ZPP člen 8. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 34, 34/1, 40, 40/1, 40/1-8. ZDR-1 člen 33, 34, 37. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 123/2-2, 123/2-4, 124, 124/2, 124/2-1. KZ-1 člen 258, 281.
disciplinska odgovornost delavca - delo policista - sum storitve kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zaznal sum kaznivega dejanja tatvine (razloge za sum), pri tem pa ni opravil svojih nalog, ki jih je bil kot policist ob tem dolžan opraviti.
plačilo stroškov upravnika - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nesklepčen tožbeni zahtevek - očitek protispisnosti - trditveno breme stranke
Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.
gradbena pogodba - dodatno naročena dela - pavšalne pritožbene navedbe - pravilnost dokazne ocene
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068442
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora tožnik dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, kot skuša to zmotno prikazati v pritožbi, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa tudi, če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koristiti odmor.
URS člen 23. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 243, 243/4.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - višina škode pri kršitvi leasing pogodbe - izpodbijanje izvedenskega mnenja - gospodarska pogodba
Če je bila tožeča stranka mnenja, da izvedenec njenih pripomb o stanju na trgu v času prodaje vozila ni v ustrezni meri upošteval, je imela možnost te pomisleke odpraviti ob izvedenčevem zaslišanju. Če je bila mnenja, da odgovori izvedenca na njene pripombe še vedno niso bili ustrezno prepričljivi, je imela možnost, da se te nejasnosti odpravi še z dodatnimi vprašanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
ZPP člen 314, 314/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2, 612, 612/1. ZNP člen 21. ZNP-1 člen 23, 23/2.
izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - delni sklep - materialni prekluzivni rok - dajatveni zahtevek - določnost predloga v nepravdnem postopku - višina odpravnine - materialno procesno vodstvo - obrestovanje - obresti na denarne depozite - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo
V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.
V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnica vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Ta ji je bil nesporno vročen. V pritožbi tudi ne pove kdaj naj bi vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
Pri odstopu kazenskih spisov tuji državi, članici EU, je potrebno upoštevati, poleg vseh ostalih pogojev, določenih v citiranem členu, tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega in kazenskega postopka.
Sodišče je obsojencu ob izreku kazni zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist, izrazilo določeno stopnjo zaupanja, da bo glede na posebej obrazložene osebne okoliščine, bolj primerno, da namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist v določenem obsegu. Tega zaupanja obsojeni ni izpolnil, saj je bil večkrat vabljen na razgovor na PE Ljubljana, pa se bodisi ni odzval bodisi ni predložil nobenih dokazil o zatrjevanih zdravstvenih težavah.
OZ člen 15, 18, 131, 169, 239, 243, 243/1, 243/2, 246. ZPP člen 154, 154/2. Odlok o urejanju javnih parkirišč (2011) člen 6.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - pogodba o parkiranju - kdaj je pogodba sklenjena - pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti - obseg odškodnine - popolna odškodnina - parkirnina - popravilo poškodovane stvari - stroškovna odločitev - uspeh pravdnih strank - delni uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago svoje odločitve napačno upoštevalo določbo 131. člena OZ, ki določa obveznost posameznika, ki drugemu povzroči škodo, slednjo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Gre za zakonsko pravico oškodovanca zahtevati povrnitev povzročene škode, kadar z njim ni v nikakršnem poslovnem oziroma pogodbenem razmerju (neposlovna odškodnina obveznost). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Toženec je z dvigom parkirnega listka jasno izrazil svojo voljo za sklenitev pogodbe s tožečo stranko za parkiranje na omenjenem parkirišču in se tudi seznanil s pogojem za izstop s parkirišča, ki je v plačilu parkirnine in registraciji (odčitku) parkirnega listka na izstopnem sistemu. Toženec je kršil pogodbo s tožečo stranko kot upravljalcem parkirišča, ko se je pred izstopom postavil tik za vozilo pred njim in skupaj z njim v času dvignjene zapornice zapeljal s parkirišča, ker ni odčital parkirnega listka na izstopnem sistemu in ker ni plačal parkirnine.
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilo stroškov izvedenca - stroški za delo sodnega izvedenca - obstoj premoženja - prodaja zemljišča - postavitev skrbnika - Center za socialno delo (CSD)
Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka premoženje in redne mesečne dohodke, zato mora nositi stroške za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke.
ZST-1 člen 10, 10/1. Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (2003) člen 3, 3/1-1.
taksna oprostitev na podlagi zakona - proračunski uporabnik - posredni proračunski uporabnik - kumulativnost pogojev - gospodarska družba
V skladu s 1. točko prvega odstavka 3. člena Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov so posredni proračunski uporabniki le pravne osebe, ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javnega zavoda, javne agencije ali javnega sklada. To pomeni, da se med posredne proračunske uporabnike v lasti države ne uvrščajo gospodarske družbe. Ker je toženka organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, ni posredna proračunska uporabnica. Glede na navedeno toženka ne izpolnjuje pogojev po 10. členu ZST-1 in tako ni oproščena plačila sodne takse na podlagi zakona.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava - neupošteven obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo oziroma dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga.
stroški delnega umika predloga za izvršbo - delno plačilo - potrebnost izvršilnih stroškov
Glede pritožbenih navedb, da je pričakovati, da bi sodišče prve stopnje ob vsakem delnem plačilu stranke obvestilo o tem, koliko še znaša dolžnikov dolg, in je zaradi izostanka takšnega obvestila upničin poziv v utesnitvenem predlogu upravičen, pa sodišče druge stopnje odgovarja, da more sodišče okviru določbe 3. člena ZIZ preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu, ni pa dolžno ob vsakem delnem plačilu stranke obveščati koliko še znaša dolžnikov dolg.
pristojnost za odločanje o zadržanju v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve po sklepu sodišča - diagnoza bolezni - duševna bolezen - odklanjanje zdravljenja (terapije) - izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi bilo želeni cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi. V sklepu je ugotovljeno, da je zaradi spremenjene narave bolezni nujno potrebna sprememba terapije in njeno redno jemanje, udeleženka pa je v pogovoru s sodnico povedala, da bi zdravila jemala po svoji volji in da drugih zdravil ne rabi.