Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - zahteva za povračilo stroškov - trditveno in dokazno breme - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka
V pravdnem postopku tudi v procesnih, ne le v materialnopravnih vprašanjih spora, velja, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Odločitev o kriteriju za povračilo stroškov (v tem primeru po načelu krivde) ne predstavlja nobene izjeme iz drugega odstavka 7. člena ZPP.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
potrebni stroški za izvršbo - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - nedopustna pritožbena novota - vsebina pritožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - delno plačilo pred začetkom izvršilnega postopka - litispendenca v izvršilnem postopku - pravica do izjave
Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovoru litispendence. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pogoji za upoštevanje litispendence niso izpolnjeni (točka 8 in 9 obrazložitve), saj se litispendenca v izvršilnem postopku nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo. Upoštevaje pojasnjeno hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta. Navedeno pomeni, da čeprav je upnik neposredno že posegel na pokojnino dolžnika v Republiki Avstriji, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve v izvršbi posegel na premoženje, ki ga ima dolžnik v Republiki Sloveniji.
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju - pravica do izjave stranke - kršitev kontradiktornosti - zastopanje stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - procesna sposobnost stranke - dvom o pravdni sposobnosti - pripravljalna vloga - pripravljalna vloga v pravdi - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožničina navedba iz dopolnitve tožbe, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki s solastniškim deležem, ki presega 50 %, je bila pravočasna in glede na to, da se toženec na to vlogo ni odzval, med pravdnima strankama niti pred vložitvijo pripravljalne vloge o deležu podpisnikov pogodbe ni bilo spora. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bila z neupoštevanjem navedbe o solastniških deležih etažnih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na do sedaj izkazane obtoženčeve osebne lastnosti, zlasti v postopku ugotovljeno preteklo kriminaliteto, ni mogoče pričakovati, da bi bil že pritožbeno predlagan milejši ukrep – hišni pripor, zadosten ukrep za preprečitve ponovitvene nevarnosti.
stroški izvršilnega postopka - nagrada odvetnika za druge vloge - informativni seznam dolžnikovega premoženja - potrebni stroški izvršbe
Na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ lahko upnik tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja (v nadaljnjem besedilu: informativni seznam), ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz elektronsko dosegljivih evidenc. Drži navedba sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da upnik za te podatke le zaprosi sodišče, vendar to po presoji pritožbenega sodišča pomeni le, da posebna obrazložitev take vloge upnika ni potrebna, vseeno pa gre za vlogo, ki je bila v obravnavani zadevi potrebna za izvršbo.
Zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti je v izpodbijanem sklepu pravilno oprt na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, višino predpisane kazni, močne navezne okoliščine na tujo državo, ko obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav nobena navezna okoliščina in domnevno članstvo v hudodelski združbi, zaradi katerega bi lahko v primeru izpustitve na prostost imel pomoč pri skrivanju in izognitvi kazenskemu postopku.
Tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00068975
OZ člen 134, 178, 179/1. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4, 181, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 353, 354, 354/1, 355, 355/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Žaljiva vrednostna sodba, ki temelji na napačno predstavljenih dejstvih, nedopustno posega v pravico tožnika do časti in dobrega imena. Osrednje sporočilo spornega članka, da je tožnik renegat, namreč nima podlage v dejstvih, kar kaže na zaničevalen namen prvega toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedbe prvega toženca prekomerno posegajo v tožnikovo pravico do dobrega imena in časti, saj gre pri navedbah za vrednostno sodbo brez ustrezne zadostne dejstvene podlage, v ospredju pa je zaničevalen namen, ki brez dvoma krni ugled tožnika.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha strank
Skladno s sodno prakso sodišče praviloma odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki, oziroma če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobena od navedenih okoliščin v obravnavanem sporu ni podana.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 42.
delovna nezgoda - regres - povrnitev škode - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer - kršitev obveznosti
Pritožbeno sodišče kot bistven razlog za nezgodo v tej zadevi vidi zdrs cevi iz viličarja. Ker tožena stranka ni zagotovila pripomočkov, ki bi preprečevali zdrs cevi iz viličarja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prekršila 42. člen Pravilnika.
Zmotno je stališče tožene stranke, da dejstvo, da je bil delavec usposobljen za razklad tovora, obenem pomeni tudi, da je bil seznanjen z pravilnim načinom razklada dolgih cevi in nevarnostmi, ki mu pri tem grozijo.
krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - besedno izzivanje - fizično nasilje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primarni in sekundarni strah - posttravmatska stresna motnja - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - stroški postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Verbalno izzivanje v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja toženčevega soprispevka k nastanku njegovih fizičnih poškodb, ki jih je povzročila tožnica s svojim fizičnim nasiljem nad tožencem.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožnici zaradi ravnanja toženca.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno ugotovilo, da je tožnica prišla v zamudo šele z vložitvijo tožbe dne 28.3.2019, ni pa tega upoštevalo tudi v izreku sodbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ustrezno spremenilo izrek odločitve.
ZPP člen 19, 19/2, 99, 99/4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
delovna sredstva - zahteva za plačilo - stvarna pristojnost delovnega sodišča - preložitev naroka za glavno obravnavo - odpoved pooblastila za zastopanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo, v prošnji za preložitev naslednjega naroka, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo.
URS člen 23. ZS člen 83. Sodni red (2016) člen 165. ZIZ člen 270, 272. EZ-1 člen 82.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravila o dodeljevanju zadev - zakoniti sodnik - nujna procesna opravila - dvom v nepristanskost - prednostna zadeva - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - znižan dokazni standard - odklop elektrike - motilno dejanje
V konkretni zadevi je bil spis dodeljen sodnici, ki je bila za dodeljevanje spisa na vrsti. Sodnica je bila odsotna ravno v času prejema tožbe in predloga za zavarovanje kot v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ko pa je tožena stranka vložila ugovor, pa je bila sodnica prisotna in je odločila o ugovoru. Tožba zaradi motenja posesti in odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, je nujna zadeva po 83. členu Zakona o sodiščih, ki se obravnava prednostno. Zato je pravilno odločila prisotna sodnica, ki nadomešča sodnico, ki je bila takrat odsotna. Pomembno je, da je sodnica, ki je odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe, bila določena vnaprej in po letnem razporedu, da je bilo to objavljeno vnaprej in predvidljivo.
sklep o dedovanju - premoženje zapustnika - lastnina zapustnika - zemljiškoknjižno stanje - vpis pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi - pomotni vpis - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini
Zapustnik B. B. (rojen 1860) v zemljiški knjigi ni vknjižen kot lastnik spornih dveh nepremičnin. Pritožbenemu sodišču zato ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje B. B. še štelo kot lastnika spornih nepremičnin.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - zavrnitev ali zavrženje predloga - vročilnica kot javna listina - nedokazane trditve
Vročilnica predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Po določilu četrtega odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožnik v obeh pritožbah zatrjuje, da je bila vročitev sklepa dejansko opravljena 29. 3. 2023, ne pa na dan, ki ga potrjuje omenjena javna listina, vendar pa tega dejstva z ničemer ne dokazuje. Takšni njegovi „goli“ trditvi ni mogoče slediti.
Upoštevajoč naravo tožbenega zahtevka, je napačen materialnopravni zaključek izpodbijanega sklepa, da objektivne nevarnosti v obravnavani zadevi ne izkazuje dejstvo, da je toženka z možem sklenila darilno pogodbo za njegov delež, ko se je mogla ali morala zavedati, da s sklenitvijo tega posla obstoja možnost oškodovanja tožeče stranke. Zgolj že možnost, da bi toženka sporni delež odtujila ali obremenila dobrovernemu tretjemu, bi tožeči stranki onemogočalo uveljavitev terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, s tem pa tudi možnost poplačila iz idealnega deleža nepremičnine, ki ga je toženkin mož odsvojil z darilno pogodbo.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - bilanca stanja - blokada TRR - čisti dobiček - opredmetena osnovna sredstva - čas odločanja sodišča
Iz izpiska TRR, ki ga je predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse priložila tožeča stranka res izhaja, kot da imata oba TRR oznako R. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu z vpogledom v evidenco TRR pri AJPES ugotovilo, da ima tožeča stranka še vedno odprta oba TRR, ki nista blokirana (ni oznake R). Navedeno po vpogledu v evidenco TRR pri AJPES ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka sicer navaja, da je odločilno stanje na dan vložitve predloga, a iz predloženega izpiska ni razvidno, na kateri dan se ta nanaša. Tudi sicer z navedenimi navedbami ne more uspeti, saj je za odločitev ključen čas odločanja sodišča in ne vložitve predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068064
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/10, 186, 186/1, 186/5.. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - varstveno nadzorstvo
Brez uspeha je tudi nadaljnje pritožbeno izpostavljanje dejstva, da se je obdolženka za svoje ravnanje pokesala in uvidela napako ter da tega v prihodnje ne bo več ponovila, s čimer naj bi bilo zadoščeno tako namenom specialne kot generalne prevencije. Zagovornik namreč prezre težo očitanega kaznivega dejanja, ko obdolženka ni hranila in prodajala le konoplje, temveč tudi heroin, ki sodi med nevarnejše prepovedane droge, kar ob visoki zagroženi kazni za to kaznivo dejanje ne daje nikakršne podlage za izrek pogojne obsodbe niti za izrek nižje zaporne kazni. Tudi po presoji sodišča druge stopnje sta bili olajševalni okoliščini, ko obdolženka še ni bila kaznovana in je krivdo priznala, v zadostni meri upoštevani z alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, to je z delom v splošno korist, ko bo lahko obdolženka z resnim pristopom k izvedbi takšnega načina izvršitve zaporne kazni pokazala, ali je njeno obžalovanje dejansko iskreno in prevzema odgovornost za svoje ravnanje, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068106
KZ-1 člen 28, 332, 332/1, 332/1-1, 332/2. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja preambula 5. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja člen 3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obremenjevanje in uničevanje okolja - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanska škoda - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - hujša posledica - subjektivni odnos storilca - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Pojem "dejanska škoda" je treba razumeti v smislu, da za izvršitev kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničevanje okolja v obliki s hujšo posledico po drugem odstavku 332. člena KZ-1 ne zadošča nastanek vsake škode. Škoda mora biti znatna, občutna. Njen okoljski vpliv se lahko presoja z merili njenega trajanja, nepovrnljivosti (ireverzibilnost) ali učinka.