CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00069781
ZGD-1 člen 505, 507, 507/1, 510, 510/2.. ZPP člen 262, 285, 318, 318/3, 318/4, 339, 339/1.
odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - sklep skupščine o vložitvi tožbe - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja
Za presojo uveljavljenega zahtevka je namreč ključno vprašanje, ali tožnica razpolaga s sklepom skupščine za vložitev odškodninske tožbe zoper toženca kot bivšega poslovodjo tožnice, kar predstavlja materialnopravno predpostavko za vložitev obravnavane tožbe. Navedeno dejstvo predstavlja odločilno dejstvo v postopku, ki mora biti izkazano, da sodišče lahko presoja vprašanje utemeljenost tožbenega zahtevka po njegovi podlagi in višini. Ker sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva tožnice ni pozvalo, naj dopolni svoje navedbe o obstoju ustreznega skupščinskega sklepa za vložitev obravnavane tožbe in za potrebne trditve predloži dokaze, je kršilo določbo 285. člena ZPP, zaradi česar je podana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe.
krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - besedno izzivanje - fizično nasilje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primarni in sekundarni strah - posttravmatska stresna motnja - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - stroški postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Verbalno izzivanje v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja toženčevega soprispevka k nastanku njegovih fizičnih poškodb, ki jih je povzročila tožnica s svojim fizičnim nasiljem nad tožencem.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožnici zaradi ravnanja toženca.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno ugotovilo, da je tožnica prišla v zamudo šele z vložitvijo tožbe dne 28.3.2019, ni pa tega upoštevalo tudi v izreku sodbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ustrezno spremenilo izrek odločitve.
ZIZ-I člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. OZ člen 507, 508.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predkupna pravica na nepremičnini - ustni dogovor
Nedenarna terjatev, ki jo v konkretnem primeru želi zavarovati upnik, je terjatev iz naslova ustno dogovorjene predkupne pravice za nakup predmetnih nepremičnin. Vsebina pravic in obveznosti strank dogovora o predkupni pravici izhaja iz določbe 507. člena OZ. Edina "terjatev", ki jo ima predkupni upravičenec do predkupnega zavezanca v tej fazi je zgolj, da ga zavezanec o nameravani prodaji ustrezno obvesti in mu ponudi, naj predmet prodaje kupi pod enakimi pogoji. V zadevi je v bistvu nesporno, da je to svojo obveznost prvi dolžnik kot predkupni upravičenec izpolnil (po presoji sodišča prve stopnje dne 26. 1. 2023), kar pomeni, da upnik v tem trenutku (v času podaje predloga za izdajo začasne odredbe) nima terjatve do prvega dolžnika iz naslova predkupne pravice, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Ima zgolj pravico, da se skladno z določbo 508. člena OZ (enostransko) odloči, ali bo predkupno pravico izkoristil ali ne.
URS člen 23. ZS člen 83. Sodni red (2016) člen 165. ZIZ člen 270, 272. EZ-1 člen 82.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravila o dodeljevanju zadev - zakoniti sodnik - nujna procesna opravila - dvom v nepristanskost - prednostna zadeva - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - znižan dokazni standard - odklop elektrike - motilno dejanje
V konkretni zadevi je bil spis dodeljen sodnici, ki je bila za dodeljevanje spisa na vrsti. Sodnica je bila odsotna ravno v času prejema tožbe in predloga za zavarovanje kot v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ko pa je tožena stranka vložila ugovor, pa je bila sodnica prisotna in je odločila o ugovoru. Tožba zaradi motenja posesti in odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, je nujna zadeva po 83. členu Zakona o sodiščih, ki se obravnava prednostno. Zato je pravilno odločila prisotna sodnica, ki nadomešča sodnico, ki je bila takrat odsotna. Pomembno je, da je sodnica, ki je odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe, bila določena vnaprej in po letnem razporedu, da je bilo to objavljeno vnaprej in predvidljivo.
razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - zasebnik - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča
Tožeča stranka je zasebnik, ki pa ne sodi med subjekte iz prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost, samostojni podjetnik posameznik), za katere bi veljale določbe ZPP za postopek v gospodarskih sporih. Iz vsebine tožbe izhaja, da tudi ne gre za katerega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, niti za procesno situacijo sosporništva, ki jo ureja 484. člen ZPP.
Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku v višini 6.086,85 EUR, je za ta spor po prvem odstavku 32. člena ZPP stvarno pristojno okrajno sodišče. Za sojenje v sporih zoper pravne osebe pa je po 48. členu ZPP splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00068975
OZ člen 134, 178, 179/1. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4, 181, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 353, 354, 354/1, 355, 355/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Žaljiva vrednostna sodba, ki temelji na napačno predstavljenih dejstvih, nedopustno posega v pravico tožnika do časti in dobrega imena. Osrednje sporočilo spornega članka, da je tožnik renegat, namreč nima podlage v dejstvih, kar kaže na zaničevalen namen prvega toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedbe prvega toženca prekomerno posegajo v tožnikovo pravico do dobrega imena in časti, saj gre pri navedbah za vrednostno sodbo brez ustrezne zadostne dejstvene podlage, v ospredju pa je zaničevalen namen, ki brez dvoma krni ugled tožnika.
Kot nadalje izhaja iz zanesljivih zaključkov sodišča prve stopnje, pa je prav to, da je obdolženka šla z dvignjeno roko nad oškodovanca, bil razlog, da je oškodovanec obdolženko prijel za roko in takrat bi lahko obdolženka res utrpela poškodbe, ki jih izpostavlja zagovornik v pritožbi in za katere je izvedenec medicinske stroke pojasnil, da bi lahko nastale z nohti. Vendar ti poškodbi obdolženka ni utrpela, ker bi se morala braniti pred oškodovancem, pač pa zato, ker je sama šla z dvignjeno roko nad njega in se je slednji pričakovanega udarca ubranil. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tedaj obdolženka oškodovanca udarila v predel obraza, kar pomeni, da ni ravnala v silobranu, saj je ta mogoč le zoper istočasen protipraven napad, ne pa zoper obrambo pred napadom (silobran zoper silobran ni dovoljen).
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, mora sodišče posebej ugotavljati v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan sklep o preiskavi. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum le preizkuša, ponovno presoja pa, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj le-tega pomembne.
Prvostopenjskim razlogom za zavrnitev teh dokaznih predlogov pritožbeno sodišče tako v celoti pritrjuje in ocenjuje, da uveljavljena procesna kršitev ni podana, saj sodišče ni dolžno izvesti dokazov, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068064
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/10, 186, 186/1, 186/5.. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - varstveno nadzorstvo
Brez uspeha je tudi nadaljnje pritožbeno izpostavljanje dejstva, da se je obdolženka za svoje ravnanje pokesala in uvidela napako ter da tega v prihodnje ne bo več ponovila, s čimer naj bi bilo zadoščeno tako namenom specialne kot generalne prevencije. Zagovornik namreč prezre težo očitanega kaznivega dejanja, ko obdolženka ni hranila in prodajala le konoplje, temveč tudi heroin, ki sodi med nevarnejše prepovedane droge, kar ob visoki zagroženi kazni za to kaznivo dejanje ne daje nikakršne podlage za izrek pogojne obsodbe niti za izrek nižje zaporne kazni. Tudi po presoji sodišča druge stopnje sta bili olajševalni okoliščini, ko obdolženka še ni bila kaznovana in je krivdo priznala, v zadostni meri upoštevani z alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, to je z delom v splošno korist, ko bo lahko obdolženka z resnim pristopom k izvedbi takšnega načina izvršitve zaporne kazni pokazala, ali je njeno obžalovanje dejansko iskreno in prevzema odgovornost za svoje ravnanje, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068106
KZ-1 člen 28, 332, 332/1, 332/1-1, 332/2. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja preambula 5. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja člen 3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obremenjevanje in uničevanje okolja - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanska škoda - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - hujša posledica - subjektivni odnos storilca - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Pojem "dejanska škoda" je treba razumeti v smislu, da za izvršitev kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničevanje okolja v obliki s hujšo posledico po drugem odstavku 332. člena KZ-1 ne zadošča nastanek vsake škode. Škoda mora biti znatna, občutna. Njen okoljski vpliv se lahko presoja z merili njenega trajanja, nepovrnljivosti (ireverzibilnost) ali učinka.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00070208
URS člen 69. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. ZUreP-2 člen 105, 105/5. ZUreP-3 člen 109, 109/8. OZ člen 169, 198, 336, 336/1, 347, 347/1, 361, 376, 1006. ZS člen 3, 3/2. ZOR člen 219, 277, 361. ZJC-B člen 19, 19/7.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine zaradi razlastitve - nemožnost uporabe - odmena zaradi nemožnosti uporabe - uporaba tuje stvari v svojo korist - zakonske zamudne obresti - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - občasne terjatve - pravilo ne ultra alterum tantum
Časovni razkorak med dejansko in pravno razlastitvijo, ki po stališču sodne prakse predstavlja neločljivo celoto, je v konkretnem primeru nesorazmerno dolg (več kot 15 let). Pravna teorija opozarja, da gre za specifičen položaj, v katerem obrestni dolg narašča, zastaranje pa ne teče. Posledica tega je, da je znesek vtoževanih obresti glede na glavnico nesorazmerno visok.
Ne glede na to, da tožbeni zahtevek predstavlja nadomestilo prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti pred pravno razlastitvijo po 69. členu Ustave, je treba upoštevati, da je tožeča stranka zahtevek oblikovala kot obračun zakonskih zamudnih obresti, ki predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja. Zato je (z vidika načela sorazmernosti) primerno upoštevati podobne primere, ki so v spornem obdobju (1995 - 2010) obravnavali oziroma omejevali tek zakonskih zamudnih obresti. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 se po uveljavitvi OZ, tj. po 1. 1. 2002, upošteva pravilo, da zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in to tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ (pravilo ne ultra alterum tantum), (376. člen OZ).
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - vrste stroškov stečajnega postopka
Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Praviloma pa stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.
ZPP člen 339, 339/2-14, 351, 351/1, 354, 354/1, 366. ZNP-1 člen 42. DZ člen 141, 141/1, 163.
stiki pod nadzorom - začasna odredba - družinsko nasilje - pravni interes - zavrženje pritožbe - potek časa - izrek nasprotuje razlogom - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Kljub takšnemu pravilnemu pristopu pa iz celote razlogov sklepa izhaja, da je upoštevajoč omejenost predlagateljevih starševskih kapacitet, s katerimi se je sodišče prve stopnje poglobljeno ukvarjalo (10. točka obrazložitve), zaradi varstva koristi otroka še vedno potrebno, da stiki med predlagateljem in mld. A. A. tečejo pod nadzorom CSD, ker predlagatelj še vedno potrebuje strokovno pomoč pri krepitvi starševskih veščin (11. točka obrazložitve). Da so glede na ugotovljeno dejansko stanje še vedno potrebni stiki pod nadzorom CSD, je sodišče prve stopnje dodatno zapisalo tudi v 20. točki obrazložitve. Takšni razlogi sklepa pa nasprotujejo vsebini II. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki nadzora CSD (navzočnosti strokovne osebe) ob izvajanju stikov ne določa.
Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, kar pritožbenemu sodišču nalaga razveljavitev izpodbijanega sklep v točkah od II. do XII. izreka in v tem obsegu vrnitev zadev v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).
odškodnina - uporaba vozila - soprispevek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah poteka škodnega dogodka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je do tožnikovih poškodb prišlo ob premikanju in rabi traktorja kot prevoznega sredstva, ki je zanj povsem običajna, in da je do škode, ki jo je utrpel tožnik, zato prišlo ob uporabi tega vozila. V tem postopku ugotovljena dejstva so v odločilnih elementih povsem primerljiva dejanskemu stanju iz zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 415/2011, ko je do nezgode prišlo ob vzvratni vožnji traktorja in trčenju v lestev, po katerih se je takrat vzpenjal oškodovanec. Okoliščina, ali je šlo za premikanje vozila na cesti oziroma prometni površini ali v prometu, na kar opozarja pritožba, je za to presojo ob zgoraj pojasnjeni judikaturi SEU in VSRS povsem irelevantna. Čeprav je traktor v konkretnem primeru res izvajal delovno operacijo (premikanje ob zlaganju hlodovine), to ne pomeni, da je deloval izključno kot delovni stroj. Ugotovljena dejstva namreč vodijo do zaključka, da je traktor ob škodnem dogodku opravljal prevozno funkcijo premikanja ob izvajanju delovne operacije zlaganja hlodovine, ki je za traktor povsem običajna. Toženkino pritožbeno zavzemanje za razlago, da je traktor v konkretnem primeru deloval izključno kot delovni stroj, ob ugotovljenih okoliščinah zato ne more biti uspešno.
ZPIZ-2 člen 11, 396. ZPIZ-2G člen 121. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 247.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - sprememba prvostopne sodbe - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Toženi zavod je dolžan uporabljati tudi 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, ki določa, da zahtevo s sklepom zavrže, če v isti stvari že teče postopek. Takšno procesno stanje je bilo podano v obravnavanem predsodnem postopku.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - načelo proste presoje dokazov
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da so v kazenskih postopkih predmet izločitve le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje izvedenca, pa je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje pridobljeno v nekem drugem kazenskem postopku in da obdolženec ni prejel mnenja oziroma odredbe, torej nikakor ni razlog za izločitev izvida in mnenja dr. C. C., za kar se zavzema obramba.
V opisu ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na izvršitveno ravnanje preslepitve ob sklenitvi posla, in torej na lažnivo prikazovanje dejstev, da bodo obveznosti izpolnjene in iz katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube o izdelavi in dobavi pohištva v stipulacijski fazi pogodbe prazne in neresnične.
Opis kaznivega dejanja v zvezi s sklenitvijo posla, vsebuje le golo zavezo in obljubo obdolženca, ne pa njenega konkretnega preslepitvenega ravnanja.