Izpodbijani sklep je bil prvi nasprotni udeleženki na podlagi določb člena 142 ZPP o fikciji vročitve vročen dne 6. aprila 2023. Osemdnevni rok rok za vložitev pritožbe zoper sklep, ki je začel teči prvi naslednji dan (to je šestnajsti dan po puščenem obvestilu v predalčniku), se je iztekel s potekom 14. aprila 2023. Prva nasprotna udeleženka je pritožbo zoper sklep vložila šele dne 18. 4. 2023 (oddano priporočeno na pošto; člen 112/2 ZPP), kar je po izteku pritožbenega roka, torej prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067493
ZPP člen 154, 219a. OZ člen 243, 243/1, 625, 625/3, 634, 639, 639/3, 639/5.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za stvarne napake - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - poslovna podlaga pogodbe - tipični interes - profesionalna skrbnost - jamčevanje za stvarne napake - alternativnost jamčevalnih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odškodninski zahtevek - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - nesklepčnost trditev - predvidljivost škode - licenčnina - dokaz iz drugega postopka - pravica do izjave - uspeh stranke v postopku
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče pravdni stranki v tem postopku ponovno zaslišalo, vendar pa ju je zaslišalo le glede vprašanj, o katerih še nista bili zaslišani v postopku I Pg 7/2018. Navedeno postopanje sodišča prve stopnje je glede na določbo 219.a člena ZPP ustrezno, saj sta se stranki strinjali, da se uporabita zapisnika o zaslišanju pravdnih strank iz drugega postopka.
Podjemnikova pojasnilna obveznost v zvezi z naročnikovim naročilom obstaja, če je naročilo objektivno pomanjkljivo in če bi podjemnik to pomanjkljivost ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo.
Ker se tipični interesi domnevajo, se šteje, da bi toženka morala vedeti, da namerava tožnica uporabiti opravljen posel za opisani običajni namen, če bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
Stroški odprave napak ne predstavljajo niti škode zaradi zaupanja niti refleksne škode, temveč gre za samostojni jamčevalni zahtevek v smislu tretjega odstavka 639. člena OZ (naročnikova odprava napak na račun izvajalca).
Naročnik lahko poleg zahtevka za odpravo napak kot primarnega jamčevalnega zahtevka na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi naslednje jamčevalne zahtevke: (1) pravico, da napako odpravi sam (po drugem podjemniku) in da od prvega podjemnika zahteva povrnitev stroškov odprave te napake, (2) pravico do sorazmernega znižanja plačila, ali (3) pravico odstopiti od pogodbe, kar povzroči nastanek kondikcijske terjatve. Navedeni zahtevki so alternativne narave. To pomeni, da lahko naročnik med predpisanimi sankcijami izbira, nima pa jih pravice kumulirati, to je uveljavljati več sankcij.
Zahtevka za odpravo napak na izvajalčeve stroške ter zahtevka z odstopom od pogodbe in vrnitvijo podjemnine ni mogoče uveljavljati kumulativno.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00070208
URS člen 69. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. ZUreP-2 člen 105, 105/5. ZUreP-3 člen 109, 109/8. OZ člen 169, 198, 336, 336/1, 347, 347/1, 361, 376, 1006. ZS člen 3, 3/2. ZOR člen 219, 277, 361. ZJC-B člen 19, 19/7.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine zaradi razlastitve - nemožnost uporabe - odmena zaradi nemožnosti uporabe - uporaba tuje stvari v svojo korist - zakonske zamudne obresti - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - občasne terjatve - pravilo ne ultra alterum tantum
Časovni razkorak med dejansko in pravno razlastitvijo, ki po stališču sodne prakse predstavlja neločljivo celoto, je v konkretnem primeru nesorazmerno dolg (več kot 15 let). Pravna teorija opozarja, da gre za specifičen položaj, v katerem obrestni dolg narašča, zastaranje pa ne teče. Posledica tega je, da je znesek vtoževanih obresti glede na glavnico nesorazmerno visok.
Ne glede na to, da tožbeni zahtevek predstavlja nadomestilo prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti pred pravno razlastitvijo po 69. členu Ustave, je treba upoštevati, da je tožeča stranka zahtevek oblikovala kot obračun zakonskih zamudnih obresti, ki predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja. Zato je (z vidika načela sorazmernosti) primerno upoštevati podobne primere, ki so v spornem obdobju (1995 - 2010) obravnavali oziroma omejevali tek zakonskih zamudnih obresti. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 se po uveljavitvi OZ, tj. po 1. 1. 2002, upošteva pravilo, da zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in to tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ (pravilo ne ultra alterum tantum), (376. člen OZ).
odškodnina - uporaba vozila - soprispevek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah poteka škodnega dogodka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je do tožnikovih poškodb prišlo ob premikanju in rabi traktorja kot prevoznega sredstva, ki je zanj povsem običajna, in da je do škode, ki jo je utrpel tožnik, zato prišlo ob uporabi tega vozila. V tem postopku ugotovljena dejstva so v odločilnih elementih povsem primerljiva dejanskemu stanju iz zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 415/2011, ko je do nezgode prišlo ob vzvratni vožnji traktorja in trčenju v lestev, po katerih se je takrat vzpenjal oškodovanec. Okoliščina, ali je šlo za premikanje vozila na cesti oziroma prometni površini ali v prometu, na kar opozarja pritožba, je za to presojo ob zgoraj pojasnjeni judikaturi SEU in VSRS povsem irelevantna. Čeprav je traktor v konkretnem primeru res izvajal delovno operacijo (premikanje ob zlaganju hlodovine), to ne pomeni, da je deloval izključno kot delovni stroj. Ugotovljena dejstva namreč vodijo do zaključka, da je traktor ob škodnem dogodku opravljal prevozno funkcijo premikanja ob izvajanju delovne operacije zlaganja hlodovine, ki je za traktor povsem običajna. Toženkino pritožbeno zavzemanje za razlago, da je traktor v konkretnem primeru deloval izključno kot delovni stroj, ob ugotovljenih okoliščinah zato ne more biti uspešno.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 163, 163/6, 340, 341, 347, 347/2, 348, 348/5, 358.
vmesna sodba - sprememba odločitve - pritožbena obravnava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - telesna poškodba - prostovoljni gasilci - subjektivna odškodninska odgovornost - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - nevarna dejavnost - gašenje požara - ekskulpacija odgovornosti - skrajna skrbnost - stroški priče - objektivna odškodninska odgovornost - plačilo denarne odškodnine
V predmetni zadevi se je tožnik kot prostovoljni gasilec poškodoval na gasilski akciji, ko je gasil ogenj na podstrešju stanovanjske stavbe, ki mu je bilo nepoznano in kjer je bilo vroče in zadimljeno (zaradi česar je nosil dihalno masko in vso drugo potrebno zaščitno opremo), vidljivost pa temu primerno zelo slaba. V primerih, kot je predmetni, ko (prostovoljni) gasilec opravlja gašenje na višini (t.j. na podstrešju) in v prostoru, ki mu je neznan, kjer mu ni znana trdnost tal pod nogami, kjer je zadimljeno in vroče, gre po prepričanju sodišča druge stopnje za okoliščine, ki jih je mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V skladu s stališči sodne prakse gre pri oprostilnih razlogih iz 153. člena OZ za izjeme, zato se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila namreč zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana preko razumnih meja, kar bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Zato v sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih obratovalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - upravnik - skupni deli stavbe - stvarne napake - odgovornost za skrite napake - jamčevalni rok - začetek teka jamčevalnega roka - prevzem nepremičnine - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - kogentna narava zakonskih določb - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakonske določbe - zapisnik o primopredaji - napake v solidnosti gradbe - pravna kvalifikacija - normalna funkcija objekta
Neobstoj prevzemnega zapisnika ne pomeni nujno, da tudi primopredaja skupnih delov dejansko ni bila izvedena in da je treba upoštevati dejanski prevzem, saj začetka rokov ni mogoče prenašati v prihodnost z enostranskim ravnanjem ali opustitvijo tistega, od čigar ravnanja je odvisen začetek teka roka. Drži sicer, da določbe 2. poglavja ZVKSES o izročitvi in prevzemu (18. in 19. člen) predstavljajo kogentno pravo. Vendar tožeča stranka napačno sklepa, da brez zapisnika prevzema skupnih delov stavbe s strani upravnika ni mogoče izvesti. V navedenih členih namreč ni določbe, ki bi pogojevala izročitev in prevzem nepremičnine s sestavo primopredajnega zapisnika. Prvi odstavek 19. člena ZVKSES sicer določa njegovo sestavo, ni pa nikjer določeno, da bi bila nepremičnina izročena oziroma prevzeta šele z njegovo sestavo. Kot pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, je zapisnik namenjen predvsem potrditvi dejstev, ki so navedena v tretjem odstavku 19. člena (opis stanja nepremičnine, izjave kupca o prevzemu, listinah, uveljavljanju pogodbene kazen, zahtevi za odpravo napak itd.). Vpliva pa tudi na kupčevo pravico uveljavljanja očitnih (in ne skritih) napak, odpravo katerih mora sicer zahtevati ob prevzemu (če zapisnika ni oziroma prodajalec kupca o tej pravici ne pouči, kupec te pravice ne izgubi). Če bi zakonodajalec izročitev oziroma prevzem nepremičnine pogojeval s sestavo zapisnika, bi to izrecno navedel pri pogojih za izročitev v 18. členu ZVKSES.
Primopredajni zapisnik ni izrecen pogoj za prevzem nepremičnine oziroma njenih skupnih delov.
Pri uveljavljanju napak v solidnosti gradnje gre za pravno kvalifikacijo, z navedbo katere tožeča stranka ne more biti prekludirana. Vendar, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka ni specificirala svojih navedb oziroma ni konkretizirano navedla, v čem naj bi se kazala zatrjevana onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta. Zatrjevane napake v zvezi z neprimerno temperaturo in (odpravljivo) nevarnostjo za opekline tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bila zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - vrste stroškov stečajnega postopka
Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Praviloma pa stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067760
SPZ člen 5, 12, 128, 128/1, 153, 154, 154/3. ZPP člen 337. ZUKSB člen 3, 10a, 36, 36/3. OZ člen 271, 271/2.
hipotekarna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini - prenehanje hipoteke - zloraba pravice - pritožbene novote - univerzalno pravno nasledstvo - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno stališče, da so podane "posebne okoliščine, ko so objekti s strani kupcev dejansko bili plačani, vendar tožeča stranka ni želela izdati izbrisnih listin za izbris hipotek", ni sklepčno. Trpnik v citatu prikriva odločilno okoliščino, saj dopušča, da plačila ni prejela kreditodajalka, ki si je bila ravno zoper ta riziko zagotovila hipoteko.
Pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije, da tožničina prednica ne bi bila smela kupiti in prodati drugih apartmajev v stavbi, kjer je tudi toženkin apartma, ne da bi bila dobiček od nakupa in prodaje odštela od terjatve, zavarovane z zadevno hipoteko.
ZPIZ-2 člen 4, 21, 86, 86/2, 86/2-1, 86/6, 396, 396/1, 396/3. ZPIZ-1 člen 397, 397/1, 397/3. ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.
pravica do delnega nadomestila - sprememba zakona - ustavno skladna razlaga - pasivno zavarovanje
Po stališču pritožbenega sodišča bi toženec v obravnavanem predsodnem postopku moral uporabiti tudi 121. člen ZPIZ-2G, ki je v času upravnega odločanja že veljal in se uporabljal od 1. 1. 2020 dalje. Po navedeni določbi ZPIZ-2G uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti), pridobljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 ali po ZPIZ-1, obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 (1. odst. 121. člena). Delovnim invalidom s pravico do premestitve ali dela s krajšim delovnim časom, prejemnikom nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, zaradi manjše plače na drugem delu ali plače za delo s krajšim delovnim časom po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in so zaradi poslabšanja ali nastanka nove invalidnosti pridobili pravice po ZPIZ-1 ali ZPIZ-2, nadomestilo pa je odmerjeno v nižjem znesku, je zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska ki je ugodnejši, če gre za enakovrstno pravico in enak delovnopravni status invalida (2. odst. 121. člena).
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 34. OZ člen 655, 656. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - slabo finančno stanje dolžnika - grozeča insolventnost - dejavniki tveganja - vrednost materiala - bilanca stanja - nedovoljene pritožbene novote - nastanek neznatne škode
Izkazano dolžnikovo objektivno slabo finančno stanje in s tem objektivno slabe možnosti za uveljavitev terjatve še ne izkazujejo subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KOMUNALNA DEJAVNOST - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO
VSL00069850
ZPP člen 201, 201/3, 201/4. ZVO-1 člen 3, 3-6. ZFO-1 člen 7, 7/3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3, 3/1-28, 3/1-30, 48.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - upravičenci do okoljske dajatve - pritožba stranskega intervenienta - zavrnitev dokaznega predloga - razlaga uredbe
Ko gre za dejanja, ki so opravljena s pisnimi vlogami, velja pravilo, da veljajo strankina dejanja, če ta izrecno nasprotujejo intervenientovim. Če pa je intervenient v pisni vlogi opravil dejanje, ki mu stranka ni nasprotovala, veljajo tista intervenientova dejanja, ki so za stranko koristna.
Dejstvo, da tožena stranka ni vložila pritožbe, samo po sebi ne pomeni, da je pritožba intervenienta v nasprotju z interesi in voljo tožene stranke. Takšen zaključek bi bil mogoč samo, če bi tožena stranka izrecno nasprotovala vloženi pritožbi.
Obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev za odlaganje odpadkov na odlagališčih, zajema obremenitev okolja zaradi delovanja odlagališča odpadkov kot celotnega kompleksa, kar vključuje tudi napravo za čiščenje izcednih vod, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov, če je ta naprava integralni del odlagališča.
Določbe Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in Uredbe o odlagališčih odpadkov je treba razlagati tako, da je njihov pomen skladen s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1, ki določa, da so okoljske dajatve, ki so predpisane zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev.
Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.
Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.
V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 182, 182/2. ZPP člen 287.
začasna nezmožnost za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Glede na ugotovitve sodnega izvedenca je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za drugo delo, skladno z že omenjeno odločbo ZPIZ, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja.
ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.
odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora
Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
odškodninska odgovornost - izliv vode - škoda zaradi izliva vode - odvodnjavanje - poplava - jašek za meteorne vode - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - protipravno ravnanje - pravnorelevantna vzročna zveza - depresija - sprožilni dejavnik
Čeprav naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodno posledico v konkretnem primeru obstaja, pa ni vsak naravni vzrok že tudi pravno upoštevan. Po teoriji adekvatne vzročnosti se namreč izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, ob rednem teku stvari pripelje do enake posledice. Teorija se tesno povezuje s pojmom predvidljivosti posledice v razmerju do škodnega dogodka. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067695
ZPP člen 347, 347/1. OZ člen 101, 435, 468, 468/1. ZOR člen 1087.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - ugovor znižanja kupnine - zapadlost - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odprava napak na stroške prodajalca - unovčenje bančne garancije - trditveno in dokazno breme - kapitalizirane zamudne obresti - pritožbena obravnava - odločanje brez glavne obravnave
Tožeči stranki je uspelo izkazati, da je bila velika večina ob predajah stanovanj ugotovljenih in grajanih stvarnih napak odpravljena. Kupec se sicer sam odloča, ali bo uveljavljal ugovor neizpolnitve ali bo uveljavljal zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. A ima v prvem primeru pravico svojo izpolnitev zadržati le, dokler ne izpolni nasprotna stranka. Tožeča stranka kot prodajalka je toženi že prepustila posest kupljenih nepremičnin in prenesla nanjo lastninsko pravico, tožena stranka je izpolnitev sprejela in s tem je bila glavna zaveza tožeče stranke po Pogodbi izpolnjena. Glede na to višje sodišče ocenjuje, da s strani tožene stranke očitanih pomanjkljivosti izpolnitve v tej zadevi ni mogoče obravnavati kot ugovora nepravilne izpolnitve prodajne pogodbe.
V situaciji, ko je izpolnitev sprejela, mora torej tožena stranka ob dospelosti svojo izpolnitev opraviti, ima pa pravico do zadržanja dela kupnine v višini svoje terjatve do tožeče stranke iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
Odprava teh kršitev ni terjala pritožbene obravnave. Pritožba in odgovor nanjo pri višjem sodišču nista zbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene. Glede na predloženo procesno gradivo višjemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov, ki so bili predlagani in ki jih sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, saj je ob preizkusu pritožbe višje sodišče ugotovilo, da ne bo izvajalo dokazov, v zvezi s katerimi stranka v postopku ni podala zadostnih trditev o pravno odločilnih dejstvih in je zato mogoče kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti brez oprave procesnih dejanj pred višjim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070219
OZ člen 299, 329, 356, 365, 369, 369/1, 369/3, 378. ZD člen 28, 41. URS člen 158. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev v zapuščino - nujni dedni delež - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - načelo realne subrogacije - vrnitev denarja v zapuščino - solastniški delež na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - ugovor tretjega - nemožnost izpolnitve - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stroškovna odločitev - presoja uspeha v pravdnem postopku - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - sorazmerno majhen uspeh
Pravnomočne odločitve sodišča o dolžnosti toženca vrniti v zapuščino določen solastninski delež nepremičnine ni mogoče udejaniti. V takem primeru je skladno s sodno prakso treba upoštevati načelo realne subrogacije. Namesto solastniškega deleža nepremičnine mora toženec v zapuščino vrniti denarni znesek, ki ustreza procentualni vrednosti nepremičnine.
Uspeh toženca, ki glede podrednega tožbenega zahtevka znaša približno 30 %, ni majhen in stroški postopka bi bili ob nižji vrednosti spora manjši. Poleg tega je toženec v celoti uspel glede primarnega tožbenega zahtevka. Zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.