CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068786
OZ člen 133, 133/3, 164, 164/4, 165, 299. ZPP člen 2, 2/1, 244, 244/1, 245, 245/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - gradnja javne infrastrukture - splošno koristna dejavnost - škoda nastala tretjim - škoda, ki presega običajne meje - vzročna zveza - nerelevantna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - strokovna institucija kot izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - povrnitev premoženjske škode - način povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - zapadlost - zamuda - zakonske zamudne obresti
Gradnja javnega dobra brez dvoma predstavlja nujen pogoj bivanja in dejavnost, ki jo širša družbena skupnost priznava kot potrebno in koristno. Hkrati med strankama ni bilo sporno, da je naročnica in investitorka gradbenega projekta, ki ga je izvajala toženka, pristojna občina. Gre torej za situacijo, ko naj bi zatrjevana škoda nastala pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojen organ.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1. ZPP člen 351, 351/1, 358, 358-4, 358-5.
odškodninska odgovornost šole - športni dan - poškodba učenca pri smučanju - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - krivda zavarovanca - potrebna skrbnost in nadzorstvo šole - pravila FIS - ugotovitve izvedenca - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - nesrečno naključje - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnitev zahtevka za plačilo
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo pravni standard potrebne skrbnosti šole pri izvajanju športnega dne in v konkretnih okoliščinah napačno zaključilo, da bi moral učitelj na območju tožničinega padca vršiti posebno nadzorstvo nad smučanjem skupine, kontrolirati pravilen razmak spustov učencev in preprečiti morebitne daljše zavoje katerega koli izmed učencev na spornem delu smučišča. To pomeni, da krivda zavarovanke toženke ni podana.
ZFPPIPP člen 427, 427/1-3, 443, 443/2, 443/3. ZCes-2 člen 49. ZZad-B člen 26.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - zadruga - predlog za začetek stečajnega postopka - verjeten izkaz terjatve - občinska cesta - lastninskopravni status nepremičnine - zakonsko pooblastilo - pridobitev lastninske pravice - pogodba - razlastitveni akt
Občinske ceste so v lasti občine – 49. člen ZCes-2. Zakonsko določilo nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, saj dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Na podlagi navedenega zakonskega določila ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest, česar pa v posledici izbrisa pravne osebe ne more uresničiti drugače kot s stečajnim postopkom nad premoženjem izbrisane pravne osebe.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški postopka
Kdaj gre za krivdno povzročene stroške je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče ugotoviti in tudi obrazložiti. Sodišče mora s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in mora navestni konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za nastanek pripisati točno določenem procesnem udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam.
ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.
odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora
Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067695
ZPP člen 347, 347/1. OZ člen 101, 435, 468, 468/1. ZOR člen 1087.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - ugovor znižanja kupnine - zapadlost - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odprava napak na stroške prodajalca - unovčenje bančne garancije - trditveno in dokazno breme - kapitalizirane zamudne obresti - pritožbena obravnava - odločanje brez glavne obravnave
Tožeči stranki je uspelo izkazati, da je bila velika večina ob predajah stanovanj ugotovljenih in grajanih stvarnih napak odpravljena. Kupec se sicer sam odloča, ali bo uveljavljal ugovor neizpolnitve ali bo uveljavljal zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. A ima v prvem primeru pravico svojo izpolnitev zadržati le, dokler ne izpolni nasprotna stranka. Tožeča stranka kot prodajalka je toženi že prepustila posest kupljenih nepremičnin in prenesla nanjo lastninsko pravico, tožena stranka je izpolnitev sprejela in s tem je bila glavna zaveza tožeče stranke po Pogodbi izpolnjena. Glede na to višje sodišče ocenjuje, da s strani tožene stranke očitanih pomanjkljivosti izpolnitve v tej zadevi ni mogoče obravnavati kot ugovora nepravilne izpolnitve prodajne pogodbe.
V situaciji, ko je izpolnitev sprejela, mora torej tožena stranka ob dospelosti svojo izpolnitev opraviti, ima pa pravico do zadržanja dela kupnine v višini svoje terjatve do tožeče stranke iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
Odprava teh kršitev ni terjala pritožbene obravnave. Pritožba in odgovor nanjo pri višjem sodišču nista zbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene. Glede na predloženo procesno gradivo višjemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov, ki so bili predlagani in ki jih sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, saj je ob preizkusu pritožbe višje sodišče ugotovilo, da ne bo izvajalo dokazov, v zvezi s katerimi stranka v postopku ni podala zadostnih trditev o pravno odločilnih dejstvih in je zato mogoče kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti brez oprave procesnih dejanj pred višjim sodiščem.
ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 271, 318. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
odločitev o stroških pravdnega postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - potrebni stroški postopka - zamudna sodba - rok za izdajo
Skladno z ustaljeno sodno prakso odločitev o stroških postopka, kjer je zahtevi stranke za povrnitev stroškov delno ugodeno, delno pa je njena zahteva zavrnjena, vsebuje le ugodilni del, ne pa tudi zavrnilnega.
Sodišče prve stopnje se sicer izrecno ni opredelilo do priglašenih 50 točk za prejem sodne odločbe, 50 točk za končno poročilo ter pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, vendar se odločitev kljub temu lahko preizkusi, pri čemer pa za obrazložitev stroškovnih odločitev veljajo nekoliko nižji standardi. Zadostuje, da je jasno razvidno kateri stroški so bili priznani, saj to zadošča za preizkus pravilnosti odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnici vročilo odgovor na tožbo toženca, šele kasneje pa izdalo zamudno sodbo, ni kršilo določb postopka, saj ZPP ne določa, da mora sodišče najprej izdati zamudno sodbo in neobrazložen odgovor na tožbo šele po tem ali pa skupaj z zamudno sodbo vročiti tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO
VSL00067400
ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 310, 310/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZPP člen 285, 337, 337/1.
denacionalizacija nepremičnin - pravica do denacionalizacije - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - pričakovana lastninska pravica - stečajni postopek - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.
Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak - nedovoljene pritožbene novote
Novih navedb in dokaznih predlogov toženka ne more ponuditi šele v pritožbi ali celo napovedi pritožbe (gre za nedovoljene pritožbene novote, 337. člen ZPP).
Okoliščina, ki jo izpostavlja zagovornik, da se obdolženemu v večini primerov očita izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanj, in sicer majhnih tatvin, ne utemeljuje teze, da pripor ni sorazmeren ukrep glede na varovane dobrine in poseg v osebno svobodo obdolženca.
Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, s katerim so bile storilcu izrečene kazenske točke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067403
OZ člen 190. SPZ člen 119, 119/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - plačilo vzdrževalnih del - rezervni sklad - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejansko opravljeno delo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je vnaprejšnja dokazna ocena sicer lahko sprejemljiva, kadar sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako.
sklep o zavrženju vloge - nedovoljena vloga - ponovna pritožba - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov - delni umik tožbenega zahtevka - priznani stroški - vrednost odvetniške točke - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Zoper sodbo in sklep z dne 14. 10. 2020 in zoper popravni sklep z dne 22. 12. 2020 sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče s sodbo in sklepom II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021 kot neutemeljeni zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Navedeno pravico je toženka že izkoristila, ponovna pritožba pa ni mogoča (vložena je tudi izven 30 oziroma 15 dnevnega pritožbenega roka). Prav tako ZPP ne predvideva pritožbe zoper sodbo in sklep višjega sodišča II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021. Dopustno bi bilo vložiti le izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, a bi moral toženko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pa je ni.
Okoliščine, ki so pripeljale do umika predloga niso pomembne. Bistveno je samo, da umik ni posledica izpolnitve predloga, kar pa pritožba niti ne zatrjuje.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 112, 112/2, 154, 154/1, 154/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
posestno varstvo - motenje soposesti - način izvrševanja posesti - motilno dejanje - opustitev posesti - odpoved pravici do posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - trajanje naroka - sorazmerno majhen uspeh
Toženca nista uspela dokazati, da je tožnik samovoljno opustil izvajanje soposesti delavnice. Ravno njuno motilno ravnanje (odstranitev vrat delavnice) je bilo namreč razlog, zaradi katerega je bil tožnik prisiljen odnesti svoje naprave in predmete iz delavnice.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-1, 90. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog za odpoved - bolniški stalež - zaposlovanje novih delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Čeprav bi zaposlitev novih delavk lahko vplivala na obstoj odpovednega razloga, zaradi katerega je toženka tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj se sodišče v sodbi do tega ni opredelilo.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - sorazmernost ukrepa - osebnost obdolženca - prejšnje življenje obdolženca - način storitve kaznivega dejanja
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP je omejitveni ukrep, s katerim se poseže v pravico obdolženca še pred pravnomočnim zakjučkom kazenskega postopka. Sodišče mora glede na ugotovljeno osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja oceniti ali gre za sorazmeren ukrep, ker bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu, glede na ugotovljene okoliščine, pomenila nevarnost za ostale udeležence v prometu.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. ZDR-1 člen 44.
plačilo za dejansko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odločanje pred spremenjenim senatom
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog obstoječega in višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine in ponovno zaslišalo tako tožnico kot pričo, pa nato tako zbranih dokazov ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.