DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068284
OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 175.
povečanje rente - pretekla in bodoča premoženjska škoda
Tožnik s tem, ko zahteva plačilo premoženjske škode kot razliko v uspešnosti in regresu za letni dopust za obdobje od leta 2019 do 2022 in dejansko plačano denarno rento, dejansko zahteva povišanje denarne rente za nazaj, kar ne more. Kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, se lahko zahteva ali povrnitev pretekle premoženjske škode ali bodoče premoženjske škode v obliki denarne rente.
Kadar se odloča o povišanju denarne rente na podlagi 175. člena OZ, se šteje, da je o temelju že pravnomočno odločeno. Denarna renta se lahko odvzame ali zmanjša le, če se bistveno spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi sodišče, ko je odločalo o denarni renti v prejšnjem postopku in še to le s posebno tožbo, ne pa z ugovori v pravdi, kjer oškodovanec zahteva zvišanje že pravnomočno prisojene denarne rente.
S povečanjem denarne rente se ne spreminja pravnomočna sodba Pd 33/2015, saj ne gre za izredno pravno sredstvo, ampak se odloča o novem tožbenem zahtevku.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka
Glede na to, da zakon sodišču daje možnost, da postopek, ko zaprosi za svetovalno mnenje, prekine, je sodišče prve stopnje prekinitev postopka tudi legitimno odredilo.
Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, s katerim so bile storilcu izrečene kazenske točke.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068274
ZJU člen 140, 140/1, 140/2. ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - širjenje neresničnih dejstev - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavlja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku, zlorabo instituta odpovedi in s tem protipravno ravnanje.
Zgolj zato, ker je toženkin prvostopenjski organ drugače od drugostopenjskega organa presodil dokaze in okoliščine primera ter na podlagi njih zaključil, da je tožnik z odtujitvijo denarja kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja male tatvine, še ne pomeni, da je zlorabil institut odpovedi.
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je toženka odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi govoric, ki so se v zvezi s podano izredno odpovedjo širile po mestu. Toženka ne more odgovarjati za ravnanja tožnikovih someščanov, ki so se pogovarjali o tožniku in o dejanju, ki mu je bilo očitano v odpovedi, sploh pa ne za neresnice, ki so nastajale s širjenjem govoric.
Zgolj ugibanja zagovornika (t.i. fishing expedition), da obstaja možnost, da je bil kateri od navedenih (brat ali stric) z mladoletnikom na X. za utemeljenost predlaganega dokaza ne zadostuje.
Zagovornik s popolnoma enakimi argumenti ponavlja svoje dokazne predloge, s tem pa izpodkopava načelo hitrega postopka iz 461. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00067644
ZPP člen 270, 270/1, 270/3. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ukrepi za varstvo koristi otroka - Haaška konvencija - otrokovo običajno prebivališče - Srbija - okoliščine konkretnega primera - dokazna presoja - sklep o plačilu predujma - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Haaška konvencija z dne 19. 10. 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok, katere podpisnici sta Slovenija in Srbija, določa, da so za sprejem ukrepov za varstvo koristi otrok pristojni sodni oz. upravni organi države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Običajno prebivališče je kraj, ki pomeni integracijo otroka v družinsko in družbeno okolje.
Zoper sklep, s katerim je sodišče upnico obvezalo na dopolnitev predujma za sodnega tolmača,, ni pritožbe, ke gre za sklep procesnega vodstva.
Pri ugotavljanju običajnega prebivališča se upošteva dolžina, razmere in razlogi za bivanje v državi in je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obdobje bivanja mld. A. v Sloveniji in obdobje bivanja v Srbiji.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1, 42, 42/1, 51. ZSICT člen 45, 45/4.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - cenilno poročilo - rast cen - zelo zahtevna cenitev - nagrada za pisno izdelano cenitev - sistemska razlaga - dodatna dokumentacija
Iz javno objavljenih podatkov na spletni strani Statističnega urada RS izhaja, da je letna stopnja rasti cen v letu 2022 znašala 10,3%. Tega podatka pa po stališču pritožbenega sodišča na podlagi 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala za 10%, saj iz besedila določbe ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporabljena besedna zveza "od uveljavitve zadnjega zvišanja", po stališču pritožbenega sodišča potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da 51. člen Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)1 "uveljavi zvišanje" s spremembo Pravilnika.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - nekonkretizirani pritožbeni razlogi - vsebina pritožbe - zavrnitev dokaznega predloga - nesporna dejstva - pritožbene novote - meje preizkusa izpodbijane odločbe - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožnik s ponavljanjem trditev o podlagi tožbenega zahtevka, obsegu in ugotovitvah nadzora nad toženo stranko, ki jih je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne more uspeti, saj s tem ne napada izpodbijane odločitve. Ponavljanje navedb, danih v prvostopenjskem postopku, namreč ne vsebuje razlogov, saj prezre odločitev sodišča, sprejeto v prvostopenjski sodbi. Zato pritožnik s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more doseči preizkusa pravilnosti prvostopenjske sodbe, ki ga glede večine kršitev procesnega prava in glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja višje sodišče opravi izključno v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Če torej pritožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, mora navesti vse tisto, kar po njegovem mnenju podpira očitek, da je bila v okviru prvostopenjskega sojenja napravljena napaka. Ker pritožnik konkretno ni navedel, katera dejstva so zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
URS člen 14, 22, 23, 25. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 198, 299, 512. ZLS člen 20, 21, 22, 23, 24. ZPP člen 5, 316, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo uporabnine za nepremičnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - javna cesta - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - izgradnja kanalizacijskega omrežja - javna pot - javno dobro - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvedba dokazov
Občina kot pravna oseba javnega prava res ne more uporabljati niti ceste niti nelegalno zgrajene kanalizacije, vendar pa je tista, ki mora v skladu z 20. do 24. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) urejati vse v zadevah splošnega pomena za zagotovitev potreb prebivalcev v občini. Sami dejanski uporabniki takšnih javnih infrastrukturnih objektov, kamor spadajo tudi javne ceste, slednjega niti ne morejo, niti ne smejo. Prav tako je bila prav tožena stranka (občina) tista, ki je navedeno nepremičnino že leta 1998 z odlokom kategorizirala kot javno pot na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šentilj z dne 24. 11. 1998, zaradi česar je navedena nepremičnina postala tudi javno dobro. Ker je tožena stranka tedaj kategorizirala javno pot, ne da bi pred tem izvedla postopek za odkup zemljišč oziroma postopek za razlastitev, in ker je Ustavno sodišče RS že v številnih odločbah zavzelo stališče, da so v takih primerih občinski odloki o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo RS, kar med drugim izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-289/12 z dne 24. 1. 2014, in ker predmetne nepremičnine ni pridobila niti do začetka del izgradnje kanalizacije, je bil nezakonit tudi ta poseg v nepremičnino tožeče stranke (kar je ugotovil tudi pristojni inšpekcijski organ).
dokazna ocena - zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo vprašanja ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki se v prekrškovnem pravu realizira v drugem odstavku 155. člena ZP-1, je potrebno, da tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkaže relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha, oziroma obstoj kršitve in njen (možen) vpliv na zakonitost sodbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1, 14/4-2, 17, 17/2, 232, 239, 239/5, 242, 242/1. ZPRS-1 člen 2, 2/1-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - obstoj insolventnosti - zakonska domneva - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - neizpodbojna domneva - identifikacijski podatki dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.
Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.
odškodninska odgovornost - izliv vode - škoda zaradi izliva vode - odvodnjavanje - poplava - jašek za meteorne vode - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - protipravno ravnanje - pravnorelevantna vzročna zveza - depresija - sprožilni dejavnik
Čeprav naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodno posledico v konkretnem primeru obstaja, pa ni vsak naravni vzrok že tudi pravno upoštevan. Po teoriji adekvatne vzročnosti se namreč izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, ob rednem teku stvari pripelje do enake posledice. Teorija se tesno povezuje s pojmom predvidljivosti posledice v razmerju do škodnega dogodka. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati.
ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.
odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora
Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
sklep o zavrženju vloge - nedovoljena vloga - ponovna pritožba - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov - delni umik tožbenega zahtevka - priznani stroški - vrednost odvetniške točke - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Zoper sodbo in sklep z dne 14. 10. 2020 in zoper popravni sklep z dne 22. 12. 2020 sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče s sodbo in sklepom II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021 kot neutemeljeni zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Navedeno pravico je toženka že izkoristila, ponovna pritožba pa ni mogoča (vložena je tudi izven 30 oziroma 15 dnevnega pritožbenega roka). Prav tako ZPP ne predvideva pritožbe zoper sodbo in sklep višjega sodišča II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021. Dopustno bi bilo vložiti le izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, a bi moral toženko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pa je ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO
VSL00067400
ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 310, 310/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZPP člen 285, 337, 337/1.
denacionalizacija nepremičnin - pravica do denacionalizacije - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - pričakovana lastninska pravica - stečajni postopek - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.
Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00067880
ZPP-UPB3 člen 214, 214/2. ZIZ-UPB4 člen 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ-UPB1 člen 119, 119/3, 1019, 1021.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - dopolnitev tožbe - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitivi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067365
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. OZ člen 86, 86/1.
kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutno tveganje - spremenjena sodna praksa - novejša sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - povprečni potrošnik
Potrošnik mora biti v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen (tudi) na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila tožniku jasno in nazorno predstavljena tudi takšna možnost (»črni scenarij«), zato pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik s strani toženke ni bil ustrezno in celovito informiran. Iz sodne prakse SEU izhaja domneva, da se povprečen potrošnik ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja; zgolj zavedanje, da neko (nekakšno, nedoločno, abstraktno) tveganje obstaja, še ne pomeni, da se posameznik zaveda tudi (možnega) dejanskega obsega tveganja. Po drugi strani je od banke kot profesionalne finančne institucije mogoče pričakovati, da ima glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov v preteklosti) zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močno pretresli valutni trg. Zato mora banka o taki (pa četudi oddaljeni, hipotetični in negotovi) možnosti potrošnika ustrezno poučiti. V konkretnem primeru torej ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki ga je prevzel tožnik, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njegovo škodo. Ker se od banke kot profesionalne finančne organizacije zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, je jasno, da bi možnost takih velikih tveganj in nihanj banka morala predvideti.
ZZK-1 člen 36, 40, 124, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40. OZ člen 122.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - veljaven zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - prenos pogodbe
V našem pravu velja načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je razpolagalni posel (vknjižbeno dovoljenje) veljaven le, če se nanaša na veljaven zavezovalni posel, to je posel, s katerim se ena stranka pogodbe zaveže na drugo stranko prenesti neko pravico.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 46, 97f. ZPP člen 7, 212. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-4, 9/2, 9/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 256, 257.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dnevni počitek - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - metoda za izračun odškodnine - odredba ministra
Ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, pri čemer tožnik ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal na posamezni dan, ki je v evidenci zaveden kot prost, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka v pretežnem delu ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na točno določen dan tedenskega počitka, ki je kot tak zaveden v evidenci, opravljal delo).
Tožnik na ugovor toženke, da je redno delo dnevno trajalo 10 ur, ni konkretiziral svoje trditvene podlage glede kršitve dnevnega počitka tako, da bi določno navedel, katere operativne naloge, ki so trajale več kot 12 ur, je opravljal na katere dneve.