CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067403
OZ člen 190. SPZ člen 119, 119/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - plačilo vzdrževalnih del - rezervni sklad - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejansko opravljeno delo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je vnaprejšnja dokazna ocena sicer lahko sprejemljiva, kadar sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako.
Pravni interes v smislu te določbe je podan, če sta predlagatelj in stranka v materialno pravnem razmerju (bodisi zakonskem bodisi pogodbenem) in bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljem. Stranski intervenient s tem, ko pomaga eni stranki, varuje svoje interese. Ni nujno, da bi sodba neposredno vplivala na predlagateljev pravni položaj (tak primer je urejen v 202. členu ZPP, kjer gre za t.i. sosporniškega intervenienta), temveč zadošča, da sodba posredno vpliva na njegov pravni položaj, npr. če bi stranka, kateri se želi predlagatelj pridružiti, v primeru neuspeha v pravdi zoper predlagatelja pridobila regresni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070219
OZ člen 299, 329, 356, 365, 369, 369/1, 369/3, 378. ZD člen 28, 41. URS člen 158. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev v zapuščino - nujni dedni delež - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - načelo realne subrogacije - vrnitev denarja v zapuščino - solastniški delež na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - ugovor tretjega - nemožnost izpolnitve - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stroškovna odločitev - presoja uspeha v pravdnem postopku - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - sorazmerno majhen uspeh
Pravnomočne odločitve sodišča o dolžnosti toženca vrniti v zapuščino določen solastninski delež nepremičnine ni mogoče udejaniti. V takem primeru je skladno s sodno prakso treba upoštevati načelo realne subrogacije. Namesto solastniškega deleža nepremičnine mora toženec v zapuščino vrniti denarni znesek, ki ustreza procentualni vrednosti nepremičnine.
Uspeh toženca, ki glede podrednega tožbenega zahtevka znaša približno 30 %, ni majhen in stroški postopka bi bili ob nižji vrednosti spora manjši. Poleg tega je toženec v celoti uspel glede primarnega tožbenega zahtevka. Zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.
ZASP člen 130, 130/1, 165, 165/2. ZKUASP člen 16, 16/1, 16/1-6, 48, 48/2.
javna priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - avtorski honorar - ugovor pasivne legitimacije - uporabnik avtorskega dela - soorganizator prireditve - solidarna odgovornost kršilcev - trditvena podlaga
V obravnavani zadevi je bila tožena stranka tista, ki je že v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je ona sama oglaševala predmetno prireditev, da je od organizatorja koncertne prireditve prevzela trženje sponzorjev in tudi online prodajo vstopnic preko B.
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da lastnost soorganizatorja (in s tem souporabnika) izhaja iz navedenih zadolžitev, ki jih je v zvezi z obravnavano koncertno prireditvijo prevzela tožena stranka. Gre za zadolžitve, ki po svoji vsebini predstavljajo sodelovanje pri dejanski organizaciji in pripravi koncertne prireditve. Gre za običajne organizacijske dolžnosti, ki se tičejo še zlasti obveznosti pridobivanja občinstva (javnosti). In napram javnosti je bila v obravnavani zadevi tožena stranka tudi tista oseba, ki je nastopala kot krovni nosilec aktivnosti, ki so povezane z oglaševanjem prireditve in spletno prodajo vstopnic, pri čemer je bila na oglasih in vstopnicah navedena kot odgovorni organizator koncertne prireditve. Nedvomno je bila torej nosilec aktivnosti, ki so nujne za samo izvedbo koncertne prireditve, posledično pa vplivajo tudi na njeno uspešnost.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 126, 126/1, 131, 131/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 79, 79/2.
regres za letni dopust - izplačilo v denarju
Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je tožniku regres za letni dopust že izplačala v obliki vrednostnih bonov za nakup v trgovinah A. d. d. Res je sicer, da ZDR-1 glede plačila regresa za letni dopust ne določa izrecno, da mora biti vedno v denarni obliki, vendar pa plačilo v denarni obliki vsaj v višini minimalne plače izhaja iz dikcije prvega odstavka 131. člena ZDR-1.
Da je delodajalec dolžan izplačati delavcu regres v denarju, izhaja tudi iz namena tega prejemka – regres je namenjen oddihu delavca v času dopusta. Zato in ker za toženko tudi ni veljala nobena kolektivna pogodba, ki bi izplačilo regresa za letni dopust urejala drugače, se stranki nista mogli veljavno dogovoriti za izplačilo regresa v bonih.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - umik takoj po izpolnitvi - krivdno povzročeni stroški
Ker je tožena stranka svojo obveznost delno izpolnila po vložitvi tožbe, ne držijo njeni pritožbeni očitki, da za vložitev tožbe ni podala povoda. Okoliščine, ki jih izpostavlja tožena stranka o pogajanjih med pravdnima strankama glede plačila nadomestil, odstopu tožeče stranke od pogajanj in razmeroma hitremu plačilu zneska 37.206,96 EUR s strani tožene stranke po neuspelih pogajanjih, za odločitev niso pravno odločilne.
Bistveno je, da je do delnega umika prišlo zaradi izpolnitve obveznosti, pri čemer ima očitana zamuda z delnim umikom lahko za posledico le to, da bi bila tožeča stranka v skladu z določilom 156. člena ZPP dolžna nositi stroške, ki jih je povzročila, ker ni neposredno po prejemu delnega plačila delno umaknila tožbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1, 14/4-2, 17, 17/2, 232, 239, 239/5, 242, 242/1. ZPRS-1 člen 2, 2/1-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - obstoj insolventnosti - zakonska domneva - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - neizpodbojna domneva - identifikacijski podatki dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.
Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.
sklep o zavrženju vloge - nedovoljena vloga - ponovna pritožba - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov - delni umik tožbenega zahtevka - priznani stroški - vrednost odvetniške točke - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Zoper sodbo in sklep z dne 14. 10. 2020 in zoper popravni sklep z dne 22. 12. 2020 sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče s sodbo in sklepom II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021 kot neutemeljeni zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Navedeno pravico je toženka že izkoristila, ponovna pritožba pa ni mogoča (vložena je tudi izven 30 oziroma 15 dnevnega pritožbenega roka). Prav tako ZPP ne predvideva pritožbe zoper sodbo in sklep višjega sodišča II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021. Dopustno bi bilo vložiti le izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, a bi moral toženko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pa je ni.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. ZDR-1 člen 44.
plačilo za dejansko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odločanje pred spremenjenim senatom
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog obstoječega in višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine in ponovno zaslišalo tako tožnico kot pričo, pa nato tako zbranih dokazov ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO
VSL00067400
ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 310, 310/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZPP člen 285, 337, 337/1.
denacionalizacija nepremičnin - pravica do denacionalizacije - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - pričakovana lastninska pravica - stečajni postopek - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.
Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka
Glede na to, da zakon sodišču daje možnost, da postopek, ko zaprosi za svetovalno mnenje, prekine, je sodišče prve stopnje prekinitev postopka tudi legitimno odredilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067365
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. OZ člen 86, 86/1.
kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutno tveganje - spremenjena sodna praksa - novejša sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - povprečni potrošnik
Potrošnik mora biti v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen (tudi) na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila tožniku jasno in nazorno predstavljena tudi takšna možnost (»črni scenarij«), zato pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik s strani toženke ni bil ustrezno in celovito informiran. Iz sodne prakse SEU izhaja domneva, da se povprečen potrošnik ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja; zgolj zavedanje, da neko (nekakšno, nedoločno, abstraktno) tveganje obstaja, še ne pomeni, da se posameznik zaveda tudi (možnega) dejanskega obsega tveganja. Po drugi strani je od banke kot profesionalne finančne institucije mogoče pričakovati, da ima glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov v preteklosti) zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močno pretresli valutni trg. Zato mora banka o taki (pa četudi oddaljeni, hipotetični in negotovi) možnosti potrošnika ustrezno poučiti. V konkretnem primeru torej ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki ga je prevzel tožnik, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njegovo škodo. Ker se od banke kot profesionalne finančne organizacije zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, je jasno, da bi možnost takih velikih tveganj in nihanj banka morala predvideti.
ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.
odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora
Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068284
OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 175.
povečanje rente - pretekla in bodoča premoženjska škoda
Tožnik s tem, ko zahteva plačilo premoženjske škode kot razliko v uspešnosti in regresu za letni dopust za obdobje od leta 2019 do 2022 in dejansko plačano denarno rento, dejansko zahteva povišanje denarne rente za nazaj, kar ne more. Kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, se lahko zahteva ali povrnitev pretekle premoženjske škode ali bodoče premoženjske škode v obliki denarne rente.
Kadar se odloča o povišanju denarne rente na podlagi 175. člena OZ, se šteje, da je o temelju že pravnomočno odločeno. Denarna renta se lahko odvzame ali zmanjša le, če se bistveno spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi sodišče, ko je odločalo o denarni renti v prejšnjem postopku in še to le s posebno tožbo, ne pa z ugovori v pravdi, kjer oškodovanec zahteva zvišanje že pravnomočno prisojene denarne rente.
S povečanjem denarne rente se ne spreminja pravnomočna sodba Pd 33/2015, saj ne gre za izredno pravno sredstvo, ampak se odloča o novem tožbenem zahtevku.
subjektivni element - prištevnost - krivda - dokazovanje z izvedencem
Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.
Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, s katerim so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Okoliščine, ki so pripeljale do umika predloga niso pomembne. Bistveno je samo, da umik ni posledica izpolnitve predloga, kar pa pritožba niti ne zatrjuje.
ZDR-1 člen 155, 200, 200/4. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZPP člen 155, 155/1.
dnevni počitek - odškodnina - vojaška oseba - zadostna trditvena podlaga - neposredno sodno varstvo - stroški predsodnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Dokazni postopek je potrdil, da je tožnik vsak dan opravil več dela, kot je bilo predvideno, in mu je bil posledično onemogočen dnevni počitek v trajanju treh ur dnevno. Kršitev pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela v tem primeru predstavlja podlago za tožnikov odškodninski zahtevek.
Predmet tega delovnega spora je namreč denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo (četrti odstavek 200. člena ZDR-1), zato stroški predsodnega postopka niso potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - sorazmernost ukrepa - osebnost obdolženca - prejšnje življenje obdolženca - način storitve kaznivega dejanja
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP je omejitveni ukrep, s katerim se poseže v pravico obdolženca še pred pravnomočnim zakjučkom kazenskega postopka. Sodišče mora glede na ugotovljeno osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja oceniti ali gre za sorazmeren ukrep, ker bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu, glede na ugotovljene okoliščine, pomenila nevarnost za ostale udeležence v prometu.