CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00005775
ZDen člen 18, 19, 20, 25, 26, 27, 42, 42/2, 44, 50, 72, 72/2. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145a, 145b, 145b/1, 145b/4, 145c. SZ člen 8. ZPP člen 359.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - bistveno zmanjšana vrednost podržavljene nepremičnine - doplačilo - pasivna legitimacija - zavezanec za vračilo v naravi
Plačilo na podlagi 26. člena ZDen je po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi; po naravi gre v celoti gledano za naturalni vrnitveni zahtevek. Za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine je zavezan tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00006924
URS člen 15, 15/3, 22, 27, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 177, 178, 179. ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-11. ZMed člen 6.
novinarsko poročanje - svoboda izražanja - medijska osebnost - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - napad na čast in dobro ime - razžalitev - davčni dolžnik - davčni dolg družbe - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - kazenski postopek v teku - domneva nedolžnosti - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - kodeks novinarske etike
Tožnik je kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o plačevanju davčnih obveznosti, zato so novinarji o tem lahko poročali. Tožena stranka dopustnih mej pri poročanju ni prestopila in je poročala na način, skladen s svojimi odgovornostmi in dolžnostmi. Celotno poročanje je bilo usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave (ad rem) in ni prešlo na osebno raven (ad personam), torej poročanje ni bilo izvedeno z namenom zaničevanja tožnika.
odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi - krajinski park - pogoji za pridobitev odškodnine - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - obdelava kmetijskega zemljišča - določitev odškodnine
Odločilno za upravičenost do odškodnine po prvem odstavku 89. člena ZON je: i) kakšni so bili pogoji za pridobivanje dohodka pred omejitvijo; ii) kakšni so pogoji za pridobivanje dohodka po omejitvi; iii) če so bistveno slabši, ali jih je mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo; iiii) če jih ni mogoče, je oškodovanec upravičen do odškodnine.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - ekonomski interes - denarna kazen - prepoved nadaljnjega motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - obseg sodnega varstva
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Toženka je puščala navzven odprta vrata, s katerimi je zaprla več kot polovico dovozne poti. Ne gre za neznatno oviro, če je treba pri uporabi dovozne poti vozilo ustavljati in odmikati vrata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006191
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 257, 259, 259/2, 259/4, 260, 434, 435. ZPP člen 7, 154, 154/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - delen uspeh - okoliščine konkretnega primera - stroški pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - izpodbojna tožba - pogodba o prodaji nepremičnin - dokaz v informativne namene - zmanjšanje premoženja - oškodovanje upnikov - sklepčnost ugovora - izpodbojnost pogodbe
Toženec je obrambo proti zahtevku gradil s trditvami, da sporna pogodba o prodaji nepremičnin ni bila storjena v škodo upnikov. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pogodba ni izpodbojna v primeru, če je z njo upoštevano načelo enakovrednosti dajatev. Kadar dolžnik za svojo izpolnitev, ki zmanjšuje njegovo premoženje, pridobi enakovredno nasprotno korist, ki njegovo premoženje istočasno tudi poveča, je izpodbijanje izključeno. Kadar pa je v primeru dvostranskega pogodbenega razmerja vrednost izpolnitve dolžnika večja od vrednosti izpolnitve drugega, se višina dolžnikovega premoženja zato zmanjša. Tako dejanje je storjeno v škodo upnikov.
V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Glede na pravila o učinkih izpodbijanja iz 260. člena OZ je po stališču pritožbenega sodišča jasno, da zadošča, če toženec izpolni dolžnikovo obveznost v tisti višini, v kateri je ugotovljeno oškodovanje.
Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni v celoti uspela z zahtevkom, saj je bil njen zahtevek na ničnost pogodbe zavrnjen, vendar je sodišče ugodilo njenemu podrejenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. To pa pomeni, da je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi. V takem primeru se uporabi določba drugega odstavka 154. člena ZPP. Okoliščine konkretnega primera so po stališču pritožbenega sodišča narekovale, da drugi toženec povrne tožeči stranki stroške v višini, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005871
ZPP člen 7, 7/2, 8, 184, 184/1, 185, 185/1, 214, 214/2, 286, 337, 337/1. OZ člen 175, 179, 299, 378. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
sprememba tožbe - dopustno navajanje novih dejstev - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - prevozni stroški - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - neto znesek - zamuda dolžnika
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru toženka kot zavarovalnica), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - verjetnost obstoja terjatve - utemeljenost zahtevka - sodna poravnava - izvršilni naslov - konkurenca pravnih naslovov - pravni naslov za posest
Pravnomočna sodna poravnava na podlagi določila 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
Izvršilni naslov zoper tretjega, ki ima svoj pravni naslov za izvrševanje posesti, ki ni v povezavi z izvršilnim naslovom iz izvršilnega postopka, ne more učinkovati.
Tožnica bi s svojim motenjskim zahtevkom uspela le, če bi izkazala veljaven pravni naslov za posest obravnavanih nepremičnin, ki bi bil močnejši kot je izvršilni naslov.
Vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke kot povzročitelja škode ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, temveč gre le za eno od predpostavk odškodninske obveznosti oziroma civilnega delikta.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom. Vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ni razlog za prekinitev postopka. Pritožbeni razlogi o ustvarjanju sodne prakse, ki jih pritožnik zasleduje z vložitvijo ustavne pritožbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča v primerjavi z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne odtehtajo čakanja na morebitno odločitev ustavnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005813
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2, 270, 272. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - verjetnost obstoja terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - razlaga pogodb - jezikovna razlaga - pogodba o ekskluzivnem zastopanju - zavarovalno zastopanje
Določila zadevne pogodbe o ekskluzivnosti niso tako jasna in nedvoumna, da bi za ugotavljanje njihovega pomena zadoščalo zgolj razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika, torej le jezikovna razlaga. Glede na zgodnjo fazo postopka je potrebno šteti, da je bila premija za ekskluzivnost, katere vračilo zahteva tožeča stranka, dana toženi stranki ravno zaradi zagotavljanja ekskluzivnosti, kot je ta opredeljena v prvem odstavku 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti.
Zato s strani tožeče stranke zatrjevana in izkazana kršitev ekskluzivnosti - pričetek opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju niti obrazloženo ne prereka, zadošča za zaključek, da je izkazana verjetnost obstoja predmetne terjatve tožeče stranke. Takšen zaključek pa je še nadalje utemeljen s tem, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju sploh ni prerekala navedb tožeče stranke o tem, da je tožena stranka samovoljno prenehala opravljati storitve zavarovalnega zastopanja zanjo, kar glede na določbo drugega odstavka 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti eksplicitno predstavlja kršitev, zaradi katere je zavezanec dolžan vrniti prejete zneske premije za ekskluzivnost.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005688
ZPP člen 212. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - trčenje vozila in divjadi na cesti - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena - dokazno breme - vzrok škodnega dogodka - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno kritje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.
Toženka je v pogodbi z dne 18. 7. 2013, sklenjeni v obliki notarskega zapisa, podala izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri nepremičninah, opredeljenih v tej pogodbi, vknjiži lastninska pravica v korist tožnice. Po pogodbi z dne 18. 7. 2013 je tožnica dolžna izročiti toženki izbrisne pobotnice za izbris bremen na tistih nepremičninah, ki ostanejo v lasti toženke, to obveznost pa bi tožnica morala izpolniti najpozneje ob sklenitvi pogodbe z dne 18. 7. 2013 (6. člen). Ker gre za dvostransko pogodbo, s katero je bila (ne glede na 101. člen OZ) še posebej dogovorjena sočasnost izpolnitev pravdnih strank, tožnica ni upravičena zahtevati izročitve notarskega zapisa pogodbe z dne 18. 7. 2013 in plačila zneska 2.870,76 EUR (4. člen te pogodbe), če tožnica hkrati ne izpolni svoje obveznosti iz 6. člena te pogodbe. Tožnica te obveznosti ni izpolnila, zato je brezpredmetna pritožbena trditev, da je tožnica izpolnila obveznosti po pogodbi z dne 18. 7. 2013, ker je toženki prepustila v last in posest tri stanovanja s parkirnimi mesti.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - dejansko stanje sodbe - sklepčnost zahtevka - pravni naslov - uporabnina - povrnitev pravdnih stroškov
Toženec, ki tožničine nepremičnine uporablja brez pravnega naslova, je le-te dolžan izprazniti in jih izročiti tožnici, dolžan pa je plačati tudi za njihovo uporabo, saj je bil z uporabo okoriščen, tožnica pa prikrajšana.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zavezanec za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - država
Tožena stranka, na katero je (zaradi delnega uspeha tožeče stranke, ki je bila s sklepom sodišča oproščena plačila sodnih taks) prešla obveznost plačila dela sodne takse za postopek na prvi stopnji, takse ni dolžna plačati, ker je z zakonom oproščena plačila sodnih taks (država).
Za odločitev o stroških pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
Odgovor na vprašanje, kdo vse v konkretnem primeru pride v poštev kot dedič, je odvisen tudi od okoliščine, kdo je dedič po vdovi zapustnikovega sina. Slednje pomeni, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Ali bo samo reševalo takšno vprašanje (ali ne), je v skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) v domeni sodišča.
podaljšanje sodnega roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trditveno breme stranke - podaljšanje roka za plačilo predujma - rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. Merilo upravičenosti razlogov je subjektivno, in sicer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka.