KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005609
ZKP člen 375, 375/2, 502a, 502a/5, 502a/8, 502č, 502d. ZS člen 83, 83/2, 83/2-2.
tek rokov - sodne počitnice - nujna zadeva - začasno zavarovanje - pravočasnost - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Če je bilo začasno zavarovanje odrejeno, kazenski postopek šteje za prednostnega. Prepozno vložen ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju je zavržen kot prepozen, ker procesni roki v prednostnih zadevah tečejo tudi v času sodnih počitnic.
Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
Nesporno je bilo ugotovljeno, da je drugatoženka v času odstopa od pogodbe zamujala z več kot dvema obrokoma po posojilni pogodbi. Pritožbeni poskusi interpretacije izjave, ki jo je predložila tožnica, ne morejo biti uspešni. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala in tudi uspešno dokazala, da gre za odstop od kreditne pogodbe, tako je tudi naslovljena listina o odstopu, in da je pri tem ravnala v skladu z določili pogodbe. Dejstvo, da je tožnica v listini o odstopu z dne 26. 7. 2013 navedla, da z dnem 6. 8. 2013 odstopa od pogodbe, ne more vplivati na njen dejanski (ne)odstop, kot to poskušajo interpretirati pritožnice.
Za reprogram kredita je potrebno pogodbeno soglasje obeh pogodbenih strank, torej tudi tožnice, le ta pa je trdila, da svoje volje glede reprograma kredita ni podala. Tako so odveč pritožbene navedbe, da je bila za njene že obstoječe kreditne obveznosti (ustno) sklenjena pogodba, ki bi zapadle obveznosti spremenila. Pritožnice so to le pavšalno zatrjevale, brez da bi konkretno navedle, kakšen dogovor je drugatoženka sklenila s tožnico (npr. nova višina obroka, zapadlost itd.) in da bi s tem v zvezi ponudile dokaze.
ZIZ člen 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 38.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - izvršilna sredstva - načelo konktradiktornosti - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave
Vročitev upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo po določbah ZIZ ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Izmenjava vlog strank namreč ni namenjena sama sebi, temveč možnosti, da se vsaka stranka seznani z relevantnimi trditvami in predlaganimi dokazi nasprotne stranke in se do njih opredeli. Če upnik v odgovoru na ugovor nasprotuje dolžnikovim materialnopravnim stališčem in ne navede nobenega novega pravno pomembnega dejstva, ki ni bilo navedeno že v predlogu, odgovora pred odločitvijo o ugovoru dolžniku ni treba vročati.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi. Soglasja dolžnika v izvršnici, da se lahko upnik v izvršilnem postopku poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja, ne predvideva nobena zakonska določba. Soglasje za poplačilo v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri ponudniku plačilnih storitev, dano v izvršnici, omogoča upniku, da na njeni podlagi neposredno in torej hitreje, brez posredovanja sodišča v izvršilnem postopku, pride do poplačila svoje terjatve iz dolžnikovih sredstev na računu pri ponudniku plačilnih storitev. Če pa do poplačila ne pride, kot se je zgodilo v predmetni zadevi, in upnik predlaga dovolitev izvršbe, ni omejitev glede predlaganih sredstev v skladu z določbami ZIZ.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - dejansko stanje sodbe - sklepčnost zahtevka - pravni naslov - uporabnina - povrnitev pravdnih stroškov
Toženec, ki tožničine nepremičnine uporablja brez pravnega naslova, je le-te dolžan izprazniti in jih izročiti tožnici, dolžan pa je plačati tudi za njihovo uporabo, saj je bil z uporabo okoriščen, tožnica pa prikrajšana.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - ločitvena pravica
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Nasprotno razlogovanje pomeni, da kadar upnikova terjatev na ta seznam ni uvrščena, na to terjatev potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V takšnem primeru pa sodišče prve stopnje po 2. točki prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - popravni sklep - ugovor o prerekanju terjatve - napotitveni sklep stečajnega senata - procesna predpostavka
V kolikor je s posebnimi predpisi določeno, da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki, ki je v stečajnem postopku pravočasno vložila ugovor o prerekanju terjatve tožene stranke, daje pravico vložiti ugotovitveno tožbo, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes. Ta je podan že s tem, ko je omenjeni zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj (tožeča stranka) vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja - izviren način pridobitve lastninske pravice - izvedeni način pridobitve lastninske pravice
V tožbi se zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja, kar pa ne predstavlja izvirne pridobitve lastninske pravice, temveč gre za izvedeni pridobitni način na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1 zato niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006104
ZUN člen 46. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 4. ZS člen 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pripadajoče zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča
Prvostopenjsko sodišče je kot odločilne okoliščine za zaključek, da parceli v celoti predstavljata funkcionalno zemljišče k stavbi upoštevalo njuno sedanjo in preteklo rabo in posest ter dejstvo, da sta obe parceli potrebni za redno rabo stavbe glede na naravo dela na sodiščih in število zaposlenih, za kar potrebujejo veliko parkirnih prostorov, intervencijske poti in svojo infrastrukturo.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
Stranka lahko v roku za vložitev pritožbe zoper sodbo odobri pritožbo, ki jo je predhodno v njenem imenu vložila oseba brez pooblastila, hkrati pa ta pritožba do trenutka odobritve še ni bila zavržena. Dejstvo, da je bila pritožba vložena pred (pravilno) vročitvijo sodbe stranki, tega ne spremeni, saj preuranjena pritožba sama po sebi ni nedovoljena.
Tožnik se je ob sklenitvi pogodbe zavezal, da bo do dneva začetka njenega izvajanja izpolnil pogoje za pridobitev statusa odvetnika. Takšna obveznost je mogoča, dopustna in določena (drugi odstavek 34. člena OZ) in zato ni nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
OZ člen 50, 990, 991, 998, 998/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - prikrita posojilna pogodba - pravna narava pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - ustanovitev družbe - elementi pogodbe - pravni učinek - soglasje volj o navideznosti pogodbe - družbena pogodba - vlagatelj - investitor - prispevki - skupni namen pogodbenih strank - bistvene kršitve določb postopka
Za zatrjevano navideznost pogodbe je relevantna presoja obstoja soglasja volj pogodbenih subjektov oziroma njunega soglasja o tem, da zapisana pogodbena volja ne predstavlja njune prave volje.
Sporno je, ali je bil J.J. zgolj posojilodajalec, ali pa ga je mogoče šteti kot člana (družbenika) družbene pogodbe (družbe).
razdružitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - pravica zahtevati delitev stvari - odlog delitve stvari - časovna neprimernost delitve
Po določbi tretjega odstavka 70. člena SPZ lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pravni standard časovne neprimernosti tako že zakon omejuje z obdobjem treh let. Sodna praksa je dorekla, da gre za bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. V teh stališčih se odraža pomen in teža pravice vsakega solastnika stvari, da doseže delitev - in s tem prenehanje solastninske skupnosti - ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Pomen te pravice se odraža tudi v stališču sodne prakse, da utemeljenost ugovora o neprimernem času delitve ne privede do zastoja v postopku odločanja o delitvi solastne stvari, temveč le odloži učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve. Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, namreč nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti.
Da ima določba materialnopravno vsebino - in ne procesne v smislu določitve novega razloga za zastoj v nepravdnem postopku, pa izhaja tudi iz njene gramatikalne in sistemske razlage. Umeščena je namreč med materialnopravna pravila o delitvi stvari. Za razliko od izraza "počaka" (z določenim procesnim dejanjem), ki je v ZPP uporabljen tedaj, ko naj sodišče ne izvede nadaljnjih procesnih dejanj, je v SPZ uporabljen izraz "odloži delitev".
DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006560
OZ člen 179. URS člen 15, 15/4.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - človekove pravice - ustavne pravice - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravno priznane oblike škode - povrnitev nepremoženjske škode
Za osebnostne pravice je značilno, da pripadajo človeku kot takemu, da so sestavni del njegove osebnosti in se tičejo njegove osebe, da varujejo fizično in moralno bistvo posameznika, da učinkujejo zoper vsakogar in da imajo zlasti negativno vsebino (prepoved posega). Pravica do združevanja nima zahtevanih lastnosti in značilnosti, saj ne izvira neposredno in zgolj iz človekove osebnosti. Nasprotno, kot pravilno opozarja toženka, je vezana na določene pogoje, v konkretnem primeru gre za pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za včlanitev v lovsko družino. Toženka utemeljeno opozarja na primerjavo z volilno pravico, ki je ravno tako vezana na določen status, to je državljanstvo in starost, in pri kateri gre prav tako za osebno pravico, ki ni hkrati osebnostna pravica.
Položaji, za katere se po določbi 179. člena OZ priznava denarna odškodnina, so po svoji vsebini taki, da po teži in naravi posega v nepremoženjsko dobrino narekujejo satisfakcijo z denarno odškodnino. Narava osebnostnih pravic je posebej občutljiva in zato terja varstvo osebnostnih pravic poleg opustitvenih in odstranitvenih zahtevkov tudi odškodninsko varstvo. Ker v konkretnem primeru za osebnostno pravico ne gre, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je namreč zakonodajalec omejil le na taksativno določene primere. Pravica do združevanja je ustavna človekova pravica, ki ni hkrati (civilna) osebnostna pravica. Četrti odstavek 15. člena URS določa, da sta zagotovljena sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. To je bilo tožnikoma tudi zagotovljeno, saj sta uveljavitev ustavno zagotovljene pravice do združevanja dosegla, ko sta v sodnem postopku dosegla razveljavitev sklepa toženke o zavrnitvi članstva ter njuno sprejetje v članstvo toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005761
OZ člen 168, 168/2, 169. ZPP člen 243.
premoženjska škoda - pravica do popolne odškodnine - višina škode - totalna škoda - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska
Tožnik, kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovanega vozila ne sme preseči vrednosti vozila v času popravila. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila, ampak mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ) in stanje oškodovančevega vozila v času pred nezgodo oziroma nastankom škode. To ni le praksa zavarovalnic ob likvidaciji škode, temu načelu sledi tudi ustaljena sodna praksa.
Za odločitev o stroških pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.