IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00006294
ZTLR člen 63, 61/1. SPZ člen 154, 154/3, 266, 266/2. ZOR člen 368. OZ-UPB1 člen 343.
zastavna pravica - hipoteka - hipotekarna tožba
ZTLR je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 63. člena ZTLR). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. To sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. Ker določba drugega odstavka 266. člena SPZ, ki je uvrščena med prehodne in končne določbe SPZ, predpisuje, da zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo novega zakona ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena, je v obravnavanem primeru hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
Pritožnica je bila dolžna o najemnem razmerju, ki po eni strani obremenjuje njeno premoženje kot del stečajne mase (s posestno pravico najemojemalca na stanovanju), po drugi strani pa predstavlja korist in premoženje iz upravljanja stečajne mase v višini vsakomesečnih najemnin, obvestiti upravitelja. Ker upravitelj z najemno pogodbo za stanovanje, last dolžnice, ni bil seznanjen, s premoženjem ni mogel upravljati bodisi v smislu prekinitve najemnega razmerja bodisi pobiranja najemnine, je tudi v času po začetku postopka osebnega stečaja s stanovanjem upravljala in razpolagala dolžnica kot najemodajalka, čeprav je bila njena poslovna sposobnost tedaj že omejena.
V smislu razpolaganja s stanovanjem, oddanim v najem, ni relevanten zgolj čas sklenitve najemne pogodbe, pač pa tudi njeno trajanje, ki je bilo zaradi zamolčanja pogodbe upravitelju v celoti tudi po začetku postopka osebnega stečaja odvisno od volje dolžnice kot najemodajalke.
Dokaz, ki je bil prvotno predlagan, pri čemer ga mora stranka substanticirati v smislu opredelitve spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz in je kasneje umaknjen, ne more biti del dokaznega gradiva, na podlagi katerega bo sodišče odločalo. Zato ne gre za nobeno kršitev določbe 5. člena ZPP, če stranka z umikom dokaznega predloga po zaslišanju priče ni seznanjena.
OZ člen 153, 153/2, 158, 158/1, 179. ZZZiv člen 5, 5-9, 5-10, 12, 12/2.
odgovornost imetnika živali - nevarna žival - nevaren pes - krivdna odgovornost - potrebno varstvo in nadzorstvo - ugriz psa - poškodba živca - soprispevek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nagrada in stroški izvedenca
Ker je bil pes nevaren pes, bi moral toženec poskrbeti za njegovo varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za varstvo in nadzorstvo ni poskrbel v zadostni meri in je podana toženčeva krivdna odgovornost. V primeru, da gre za nevarnega psa po ZZZiv, namreč zakon določa tudi, kakšno mora biti varstvo in nadzorstvo. Opustitev le-tega utemeljuje krivdno odgovornost (in ne objektivne).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005869
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 58, 86, 86/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo avtorskega honorarja - pogodba o naročilu avtorskega dela - veljavnost pogodbe - pisna oblika - namen pisnosti pogodbe - oblika ad probationem - ustno sklenjena pogodba - realizacija ustne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prisilni predpis - učinek erga omnes - sklep Vlade RS
Bistvena značilnost prisilnega predpisa je, da učinkuje erga omnes, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki. Takšni so predvsem javnopravni predpisi, s katerimi so določene splošne dolžnosti in prepovedi. Sklep Vlade Republike Slovenije z 9. 6. 2011, s katerim je bilo organom državne uprave in njihovim posrednim proračunskim uporabnikom prepovedano sklepanje avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi, ne vsebuje določb, ki bi bile po svoji pravni naravi abstraktna in generalna pravna pravila, prav tako pa že iz njegove vsebine izhaja, da ima vpliv samo na organe državne uprave in njihove posredne proračunske uporabnike, pri katerih ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije, zato to ni prisilni predpis v smislu 86. člena OZ.
Toženka je v pogodbi z dne 18. 7. 2013, sklenjeni v obliki notarskega zapisa, podala izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri nepremičninah, opredeljenih v tej pogodbi, vknjiži lastninska pravica v korist tožnice. Po pogodbi z dne 18. 7. 2013 je tožnica dolžna izročiti toženki izbrisne pobotnice za izbris bremen na tistih nepremičninah, ki ostanejo v lasti toženke, to obveznost pa bi tožnica morala izpolniti najpozneje ob sklenitvi pogodbe z dne 18. 7. 2013 (6. člen). Ker gre za dvostransko pogodbo, s katero je bila (ne glede na 101. člen OZ) še posebej dogovorjena sočasnost izpolnitev pravdnih strank, tožnica ni upravičena zahtevati izročitve notarskega zapisa pogodbe z dne 18. 7. 2013 in plačila zneska 2.870,76 EUR (4. člen te pogodbe), če tožnica hkrati ne izpolni svoje obveznosti iz 6. člena te pogodbe. Tožnica te obveznosti ni izpolnila, zato je brezpredmetna pritožbena trditev, da je tožnica izpolnila obveznosti po pogodbi z dne 18. 7. 2013, ker je toženki prepustila v last in posest tri stanovanja s parkirnimi mesti.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006230
SPZ člen 128, 128/1. ZFPPIPP člen 132, 132/4. ZUstS člen 1, 1/3. ZIP člen 68, 68/2. ZIZ člen 170, 170/2, 171, 171/3, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 192, 192/1. ZIZ-J člen 37.
izvršba na nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izročitvi - poplačilo upnikove terjatve - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pisni odpravek sklepa - domik nepremičnine kupcu - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - plačilo kupnine - odločbe Ustavnega sodišča - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini - razpolagalno upravičenje - pristop k že začeti izvršbi - časovna omejitev
Kupčev pravni položaj je od prodaje nepremičnine (razglasitve domika naprej) varovan tako, da v njegovo pričakovano pravico lahko posežejo le morebitna nepravilnost pri opravi javne dražbe, njegovo neplačilo kupnine ali ugovor tretjega udeleženca. Ne more pa biti kupčev pravni položaj odvisen od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo izvršilno sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja.
S prodajnim upravičenjem od zaznambe izvršbe dalje razpolaga tudi upnik (poleg dolžnika), to razpolagalno upravičenje (kot bistven element zastavne pravice) pa je bilo v konkretnem izvršilnem postopku že realizirano in to pred poplačilom vseh obveznosti do konkretnega upnika pa tudi pred umikom predloga za izvršbo.
Če je do novele ZIZ-J veljalo, da lahko drugi upniki k prodaji nepremičnine pristopajo vse do pravnomočnosti sklepa o domiku, je od novele ZIZ-J dalje določeno, da lahko upniki pristopajo k že začeti izvršbi vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005813
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2, 270, 272. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - verjetnost obstoja terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - razlaga pogodb - jezikovna razlaga - pogodba o ekskluzivnem zastopanju - zavarovalno zastopanje
Določila zadevne pogodbe o ekskluzivnosti niso tako jasna in nedvoumna, da bi za ugotavljanje njihovega pomena zadoščalo zgolj razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika, torej le jezikovna razlaga. Glede na zgodnjo fazo postopka je potrebno šteti, da je bila premija za ekskluzivnost, katere vračilo zahteva tožeča stranka, dana toženi stranki ravno zaradi zagotavljanja ekskluzivnosti, kot je ta opredeljena v prvem odstavku 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti.
Zato s strani tožeče stranke zatrjevana in izkazana kršitev ekskluzivnosti - pričetek opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju niti obrazloženo ne prereka, zadošča za zaključek, da je izkazana verjetnost obstoja predmetne terjatve tožeče stranke. Takšen zaključek pa je še nadalje utemeljen s tem, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o zavarovanju sploh ni prerekala navedb tožeče stranke o tem, da je tožena stranka samovoljno prenehala opravljati storitve zavarovalnega zastopanja zanjo, kar glede na določbo drugega odstavka 3. člena zadevne pogodbe o ekskluzivnosti eksplicitno predstavlja kršitev, zaradi katere je zavezanec dolžan vrniti prejete zneske premije za ekskluzivnost.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00006734
ZZZDR člen 12. ZPP člen 8. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
izvenzakonska skupnost - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - odmera stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetnika - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno izhodišče za ugotavljanje, ali je v okoliščinah posameznega primera izpolnjen pravdni standard izvenzakonske skupnosti. Obširna sodna praksa med zunanje okoliščine, ključne za presojo, uvršča skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Odločilno je, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Vožnja z vozilom, ki ni v skladu s predpisi, se skladno s Splošnimi pogoji šteje za vožnjo z vozilom, ki ni tehnično brezhibno. Zato zavarovalnica od toženca kot odgovorne osebe (drugi odstavek 7. člena ZOZP) utemeljeno uveljavlja regresno pravico (6. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP).
Toženec bi moral, da bi lahko uspel z ugovorom soodgovornosti oškodovancev, najmanj s stopnjo nadpolovične verjetnosti dokazati, da bi bile njune poškodbe, če ne bi izskočila iz vozila, blažje oziroma jih ne bi bilo.
Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - sprememba naslova - aktivna legitimacija - singularno pravno nasledstvo - prenehanje tožeče stranke - izbris pravne osebe - prenos terjatve v stečajnem postopku - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku
V konkretnem primeru, ko kljub izbrisu stečajnega dolžnika, ki je nastopal na aktivni strani, obstaja premoženje (aktiva - sporna terjatev), ki je bilo njegova last, a ga je na podlagi sklepa o končni razdelitvi prevzela singularna pravna naslednica, je slednja posledično aktivno legitimirana za obravnavani postopek.
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe in sicer, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
Pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove ponovne pritožbe je bilo treba zavrniti.
Toženec že več kot dve leti onemogoča pravice tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja z vlaganjem pravnih sredstev oziroma njihovim kopičenjem. Pri tem ne gre le za ravnanje v neskladju s standardom procesne skrbnosti ampak zlorabo v postopku. Zato je izrečena sankcija denarne kazni.
OZ člen 50, 990, 991, 998, 998/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - prikrita posojilna pogodba - pravna narava pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - ustanovitev družbe - elementi pogodbe - pravni učinek - soglasje volj o navideznosti pogodbe - družbena pogodba - vlagatelj - investitor - prispevki - skupni namen pogodbenih strank - bistvene kršitve določb postopka
Za zatrjevano navideznost pogodbe je relevantna presoja obstoja soglasja volj pogodbenih subjektov oziroma njunega soglasja o tem, da zapisana pogodbena volja ne predstavlja njune prave volje.
Sporno je, ali je bil J.J. zgolj posojilodajalec, ali pa ga je mogoče šteti kot člana (družbenika) družbene pogodbe (družbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00005653
OZ člen 435, 435/1. ZGD-1 člen 263, 263/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337.
oddelitev družbe - prevzemna družba - prenosna družba - univerzalno pravno nasledstvo družbe - delitveni načrt - prodajna pogodba - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - dokazna ocena - nedopustna pritožbena novota
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno razumelo izpisa odprtih postavk z dne 12. 5. 2015. V navedenem izpisu je kot poslovni partner tožeče stranke sicer delno naveden pravni prednik tožeče stranke (I., d.o.o.), delno pa skrajšana firma tožeče stranke, ki je bila prej skrajšana firma njenega pravnega prednika. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpis, ki ga je izdelal toženec sam, naslovil prav na tožnika, z vsemi vtoževanimi računi se je strinjal, razen z enim, kar pa je v nadaljevanju izpiska tudi pojasnjeno. Glede na to ne more biti dvoma, da je bil toženec v pravno poslovnem razmerju prav s tožnikom. Logično je tudi pojasnilo tožeče stranke, da je prvi vtoževani račun glasil na I., d.o.o., zgolj zato, ker nova družba še ni bila vpisana v imenik zavezancev za DDV.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravilo o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Na podlagi navedb tožeče stranke in ocene izvedenih dokazov, podatkov sodnega registra, delitvenega načrta, izpiska odprtih podstavk, izpovedbe priče F. S. in drugih listin v spisu (računi, dobavnice, prevzemna potrdila) je sodišče prve stopnje izključilo razumni dvom glede odločilnih dejstev, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke slednji dobavila blago, zato zanj utemeljeno terja plačilo kupnine.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - preživnina otroka - otrokovi stiki - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Ločenost sester seveda ni idealna rešitev. Je pa sodišče v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice izhajalo iz načela, da je treba presojati ne le kaj je v največjo korist obeh otrok, temveč kaj je največja korist vsakega otroka posebej. Z namenom, da bosta sestri, kljub dodelitvi ene drugemu od staršev medsebojno povezani, je prvo sodišče stike določilo tako, da bosta deklici skupaj vsak vikend, poleg tega pa bosta skupaj tudi ob ponedeljkih popoldne, ko se bosta udeležili tečaja jahanja, ter ob torkih in sredah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00005775
ZDen člen 18, 19, 20, 25, 26, 27, 42, 42/2, 44, 50, 72, 72/2. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145a, 145b, 145b/1, 145b/4, 145c. SZ člen 8. ZPP člen 359.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - bistveno zmanjšana vrednost podržavljene nepremičnine - doplačilo - pasivna legitimacija - zavezanec za vračilo v naravi
Plačilo na podlagi 26. člena ZDen je po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi; po naravi gre v celoti gledano za naturalni vrnitveni zahtevek. Za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine je zavezan tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.