SPZ člen 10.. ZRPPN člen 1, 2, 16, 20, 23, 23/1, 50, 51.
odločba o razlastitvi - sporazum o odškodnini - dobrovernost kupca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo
Predmetna pogodba, ki nadomešča sodno odločbo, ima konstitutiven učinek, zato za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ni potreben vpis v zemljiško knjigo.
To pa pomeni, da je M. d.d. odsvojil nepremičnino toženi stranki oziroma pravnemu predniku tožene stranke, ki je na podlagi podatkov v zemljiški knjigi mislil, da je M. d.d. pravi lastnik sporne nepremičnine. Tožena stranka oziroma njen pravni prednik pa je kot dobroveren kupec sporne nepremičnine varovan na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo in je tako na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico ne glede na dejstvo, da je pred tem na navedeni nepremičnini na že naveden originaren način pridobila lastninsko pravico tožeča stranka.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki
Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča vpisalo spremembo imetnika že vpisane hipoteke (tretji odstavek 88. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V skladu z določbami ZZK-1 je pri tem postopalo strogo formalno. O pogojih za vpis je odločalo na podlagi listine in podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot mu to nalaga 124. člen ZZK-1. Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.
spor majhne vrednosti - zadostna trditvena podlaga - utemeljenost zahtevka - domneva priznanja nezanikanih dejstev - obrazloženo prerekanje dejstev
Tožeča stranka je jasno in konkretno navedla plačilo katerih računov zahteva, v kakšnih zneskih ter pojasnila temelj njunega razmerja, s tem je podala vsa dejstva, ki so ključna za ugoditev tožbenemu zahtevku. Navedla je, da je tožena stranka pri tožeči stranki v aprilu in maju 2016 kupovala raznovrstni gradbeni material in da je iz priloženih dobavnic in računov razvidno, kateri material je to bil. Nadalje je tudi navedla, da je dobavnice podpisal predstavnik tožene stranke, računi pa so bili izstavljeni na podlagi podpisanih dobavnic. Takšne navedbe so bile v konkretnem primeru povsem zadostne za utemeljitev zahtevka. S tem je trditveno breme o tem, zakaj naj računov ne bi bila dolžna plačati, prenesla na toženo stranko. Nerazumna bi bila zahteva, da bi morala tožeča stranka določno navesti vsak posamezni material, ki ga je naročila tožena stranka, še posebej ob dejstvu, da je edini ugovor, ki ga je tožena stranka postavila v postopku na prvi stopnji ta, da se ne more braniti, ker ni zadostne trditvene podlage tožeče stranke.
Stranka mora, če želi preprečiti fikcijo, da dejstva priznava, obrazloženo izjaviti o tem, zakaj nasprotuje navedbam (in dokazom) nasprotne stranke in mora ob tem ponuditi tudi lastno videnje zadeve.
razpolaganje s stvarjo - lastninska pravica - samovoljnost
Obdolženec kot lastninski upravičenec je bil upravičen prevzeti dejansko oblast oziroma posest nad poslovnim prostorom, vendar bi moral to storiti po pravni poti, ne pa, da je poslovni prostor izpraznil in zasebni tožilki onemogočil uporabo le-tega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005891
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1. ZKP člen 129a,129a/6.
način izvršitve denarne kazni - izvršitev odločb - sprememba denarne kazni v kazen zapora - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni
Obsojeni denarne kazni ni plačal, v izvršbi pa se ni dala niti prisilno izterjati, kot je to obrazloženo v točki 3 napadene sodbe. V takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se izvrši tako, da se določi 25 dni zapora ter svojo odločitev oprlo na odločbo prvega odstavka 87. člena KZ-1.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave
Prisilna poravnava za dolžnika ni nekaj enostavnega, povsem logično zato je, da si dolžnik pri tem poišče strokovno pomoč.
Upravitelj ni dolžnikova strokovna pomoč, njegove naloge so drugje - dolžnika mora nadzorovati in pri tem skrbeti predvsem za interese upnikov.
Iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP izhaja, da ne gre le za stroške, ki so nastali do začetka postopka prisilne poravnave, temveč se kot terjatev pred drugimi prednostnimi terjatvami plačujejo tudi stroški, ki so nastali med postopkom prisilne poravnave ravno zaradi tega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00005791
ZIZ člen 42, 52, 71, 71/1.. URS člen 35.. ZN člen 4.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti - pogoji za odlog izvršbe - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - tehtanje pravic v koliziji - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog prve dolžnice razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnice zaradi izgube doma in izselitve iz njene hiše (realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana, pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da se da praktično absolutna prednost upniku pri prisilni izpolnitvi njegove terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvena vsebina zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna.
Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, dopuščamo, da se ob uporabi državne prisile načenja same temelje pravne ureditve.
Sodišče prve stopnje namreč v razlogih napadene sodbe po oceni pritožbenega sodišča ni ustrezno obrazložilo v izreku sodbe očitanega sostorilstva obdolžencev oziroma njunega predhodnega dogovora za storitev očitanega jima kaznivega dejanja. Prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka napadene sodbe, je po oceni pritožbenega sodišča premalo, saj gre za odločilno dejstvo.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Ker sta upnika vložila dva ločena predloga za izvršbo, je obveznost plačila sodne takse nastala za vsak predlog za izvršbo posebej. Dejstvo, da naj bi bila predloga za izvršbo po vsebini v celoti identična, ne vpliva na dejstvo, da sta bila vendarle vložena dva predloga za izvršbo (v elektronski in v fizični obliki), prav tako njuna morebitna identičnost ni pomembna za vprašanje nastanka taksne obveznosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bo identičnost vloženih predlogov za izvršbo mogoče presojati šele po plačilu sodne takse za predlog za izvršbo v tem postopku.
vračilo takse - umik tožbe - primarni in podrejeni zahtevek - umik dela zahtevka
Ker je primer umika tožbe zakonodajalec posebej uredil v tarifni številki 1112 ZST-1, in sicer tako, da je določil mejnik, do katerega je v primeru umika tožbe tožeča stranka upravičena do znižanja takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, se drugi odstavek 36. člena ZST-1 uporablja le za primer, ko je sodišče ugodilo primarno postavljenemu zahtevku in do odločanja o podrejenem ne pride.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kreditne obveznosti
Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse. Upošteva pa jih lahko v okviru predloga za obročno plačilo ali za odlog plačila sodne takse.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb postopka - nekonkretiziran pritožbeni očitek - dejansko stanje sodbe
Pritožbeni očitki, ki se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, v sporu majhne vrednosti zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
izpodbijanje pravdnih dejanj v stečaju - leasing - odkupna pravica
Iz trditev tožeče stranke, da je bila s sklenitvijo Sporazuma razvezana med prvotoženo stranko in drugo toženo stranko oz. stečajnim dolžnikom kot leasingojemalcem sklenjena leasing pogodba, po kateri je druga tožena stranka plačala le del leasing obrokov, kar pomeni, da leasing pogodba še ni bila (v celoti) realizirana in drugotožena stranka še ni uresničila odkupne pravice za predmet leasinga, le-ta ni mogel predstavljati premoženja drugotožene stranke in je le-ta kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, imela tega zgolj v uporabi in zanj plačevala leasingodajalcu uporabnino. Plačani leasing obroki v znesku 187.965,51 EUR zato, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, lahko predstavljajo le znesek uporabnine oziroma odmene za uporabo oz. koriščenje predmeta leasinga, ki jo je leasingojemalec moral po sklenjeni leasing pogodbi plačevati leasingodajalcu. S plačilom te svoje pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene leasing pogodbe druga tožena stranka ni pridobila kakšnega premoženja, zato o kakšnem neodplačnem prenosu tega na kupca nepremičnine, ki je bila predmet leasinga po pogodbi sklenjeni med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko v zvezi s sklenjenim Sporazumom o razvezi te leasing pogodbe in nato prodajo nepremičnine tretjemu, torej tretje toženi stranki, ni mogoče govoriti.
Pogoji iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP za uporabo 36 mesečnega obdobja izpodbojnosti tako niso podani, zato je upoštevati 12 mesečno obdobje izpodbojnosti.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - pravica do izjave - novinarsko poročanje - interes javnosti
Neutemeljeno je oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.
ZIZ člen 273. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/3, 634, 634/2.
regulacijska začasna odredba - registrska zapora - namen zavarovanja z začasno odredbo - delitev dobička - potrebnost izdaje začasne odredbe
Zaradi vložene tožbe tožeče stranke za izpodbijanje sklepa skupščine poslovodstvo tožene stranke ne bo moglo priložiti izjave po prvi točki drugega odstavka 590. člena ZGD-1, kar pomeni, da bo praviloma prekinjen registrski postopek po tretjem odstavku 590. člena ZGD-1. To pa je v bistvenem enako kot je z začasno odredbo predlagano zadržanje izvrševanja sklepa oziroma prepoved izvršitve sklepa. Tožeča stranka je že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine dosegla namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne more ponovno doseči. V registrskem postopku bo lahko zatrjevala okoliščine, zaradi katerih po njenem naj ne bi prevladoval interes za hitro odločitev o vpisu po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1. Ne drži osrednji argument v pritožbi, da naj bi bi ji začasna odredba nudila močnejše, trdnejše in bolj zanesljivo pravno varstvo kot registrska zapora, ki naj bi bila šibkejše, manj stabilno pravno varstvo. Pravne posledice pri obeh institutih so enake.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - rubež denarne terjatve - presoja obstoja denarne terjatve
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Zarubiti je mogoče tudi sporno in neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ob takem ravnanju nasprotna udeleženka v posledici duševne bolezni (nasprotna udeleženka ni sposobna poskrbeti za elementarne življenjske potrebe, izguba kratkoročnega spomina ima za posledico begavost) najmanj huje ogroža svoje zdravje, če ne že svoje življenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.