redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - nižja plača
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, katere smotrnosti sodišče ni pristojno presojati. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016 poudarilo, da je sodišče dolžno preveriti, ali s sicer formalno izkazanim poslovnim razlogom ni morda prišlo do zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da na presojo ustreznosti zaposlitve vpliva tudi okoliščina, da mu je bila v novi pogodbi o zaposlitvi ponujena bistveno nižja plača, kot jo je prejemal do tedaj. Te navedbe je kot neutemeljene pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, saj iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDR ne izhaja, da bi bila višina plače pomembna za presojo ustreznosti ponujene zaposlitve.
Dopustno je, da se pomanjkljivi dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo v sodbi dopolni oziroma bolj natančno oblikuje, predvsem pa je pomembno, da sodišče ob tem pojasni razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, saj sicer stori absolutno bistveno kršitev kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZUTD člen 11, 129, 154, 156, 157.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.. ZUP člen 9.. URS člen 22.
evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev določenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le, če ni v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pomen načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, posebej pa še v postopku uveljavljanja socialnih pravic, je poudarjen tudi v sodni praksi revizijskega sodišča. Pomeni, da z izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni bil kršen le 2. odstavek 54. člena Pravilnika, temveč tudi 9. člen ZUP, zaradi česar izpodbijani odločbi ne moreta biti zakoniti.
Tožnikov zahtevek v predmetnem sporu se glasi na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 8.000,00 EUR s pp. Gre torej za zahtevek, podlaga katerega je pravnomočna odločitev iz drugega spora, v katerem tožnik z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti ni uspel. Že s tem je podana ključna podlaga za zavrnitev zahtevka.
ZDR-1 člen 44, 127, 128, 130, 131.. ZDR člen 42, 127, 128, 130, 131.
neizplačana plača - nadure - pobotni ugovor
V zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za plačilo plač, regresov za letni dopust za sporna leta ter povračila stroškov za prehrano, je sodišče prve stopnje na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku te zneske izplačala. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljno ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005659
URS člen 121, 125. ZASP člen 44, 44/4, 47, 47/3, 122, 130 ,130/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 164, 164/1, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/7, 47, 47/2, 53, 53/2. ZS člen 109, 109/1. OZ člen 74, 190.
javna priobčitev fonograma - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - civilna kazen po ZASP - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - exceptio illegalis - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse
S tem, ko je posamezna odločba VSRS postala (odločilni) del sodne prakse, to še ne pomeni, da so nižja sodišča absolutno vezana na tako ustaljeno sodno prakso. Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Zato imajo tudi v primeru, ko je bila sodna praksa oblikovana s strani VSRS, nižja sodišča pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča.
Ustavno dopustna je tudi omejitev pogodbene svobode pri določanju primernosti tarife (drugi odstavek 157.a člena ZASP; sedaj drugi odstavek 53. člena ZKUASP).
Od nezakonitega uporabnika fonogramov lahko tožeča stranka uveljavlja le odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini nadomestila za zakonito uporabo te vrste. Hkrati pa lahko tožeča stranka ob predpostavkah iz tretjega odstavka 168. člena ZASP uveljavlja tudi civilno kazen do višine 200 % nadomestila za zakonito uporabo. Najvišji skupni znesek, ki ga lahko uveljavi nosilec pravice od kršitelja, tako ne more preseči trikratnega zneska nadomestila za zakonito uporabo. Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP in četrtega odstavka 44. člena ZASP.
Pritožbeno sodišče vztraja pri že izraženemu stališču v predhodnih odločbah, da določbam SS 2006 (skupni sporazum), ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
vlaganja v tujo nepremičnino - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izvenzakonska zveza - verzijski zahtevek - zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker glede na tožbene trditve, da je bila toženčeva stanovanjska hiša s soglasjem toženca obnovljena v letih trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in toženčevega sina v letih od 2010 do konca leta 2013 in da se je za znesek vlaganj 9.700,00 EUR (sporno še 4.700,00 EUR) povečala vrednost nepremičnine toženca (torej, da je prišlo do njene večvrednosti) pri odločanju o ugovoru zastaranja ni uporabilo pravilnega materialnega prava, to je določbe tretjega odstavka 48. člena SPZ in posledično ni ugotavljalo pravnorelevantnega dejstva, kdaj je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ) oziroma v zvezi z ugovorom zastaranja niti ni ugotavljalo, ali je tožena stranka sploh podala trditve o pričetku teka zastaralnega roka, ki jih je moč subsumirati pod to zakonsko določbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024968
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 59, 59/2.
priznanje krivde - preklic pogojne obsodbe - fakultativni preklic - predlog državnega tožilca - pravilna uporaba materialnega prava - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kršitev kazenskega zakona
Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče pri odločitvi o tem, ali bo preklicalo pogojno obsodbo ali ne, vezano na predlog državnega tožilca in da je v predmetni zadevi ravnalo nezakonito in v nasprotju z načeli kazenskega prava, ker je pogojno obsodbo preklicalo samoiniciativno. Sodišče je določbe o preklicu (obligatornem ali fakultativnem) dolžno upoštevati, kar pomeni, da ni v prosti presoji sodišča ali bo te določbe upoštevalo ali ne. Če jih ne, je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Enaka situacija pride v poštev tudi v primeru priznanja krivde obtoženca, saj se le-ta s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče odloči o preklicu pogojne obsodbe tudi brez predloga strank.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005622
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/1, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-4. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 121/1-a, 121/1-č. ZPP člen 243.
kršitev znamke - kršitev materialne avtorske pravice - predelava avtorskega dela - prepovedni in odstranitveni zahtevek - podobnost znamk - podobnost s prej zavarovanim znakom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Če sta kršena bodisi avtorska pravica bodisi znamka, lahko imetnik ene ali druge pravice zahteva odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov (4. točka prvega odstavka 167. člena ZASP in črka č) prvega odstavka 121. člena ZIL-1). Nobena od navedenih določb, niti katera druga določba materialnega prava, pa imetniku ne daje pravice, zahtevati odstranitve po kršitelju na njegove (kršiteljeve) stroške, pravice do nadomestne odstranitve po imetniku, in do povrnitve stroškov odstranitve. Ti, dodatni zahtevki se nanašajo na izvrševanje odstranitvenega zahtevka.
Presoja glede podobnosti je materialnopravne narave.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Tožnica od tožene stranke vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu in diskriminatornega ravnanja. Sodišče prve stopnje je za določena ravnanja tožene stranke pravilno ugotovilo, da so bila protipravna (nevabljenje na kolegije, neprimerne besede rektorja,...), za druga pa ne (prenehanje delovnega razmerja,...), pri čemer je tožnici priznalo tudi primerno odškodnino.
V konkretnem primeru je ključnega pomena, da je stečajni dolžnik izpolnil toženi stranki obveznosti po treh računih, zato predmet izpodbijanja ne more biti sama opustitev zavrnitve teh računov oziroma njihovo priznanje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00008115
OZ člen 82, 82/1.. ZDR člen 54, 75, 204.. ZDR-1 člen 56, 77, 118, 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.. - člen 5, 5/3, 8, 8/1.. ZUPPJS15 člen 7.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - napredovanje - sodna razveza
Glede na ugotovitev, da je tožnik na delu pri toženi stranki ostal po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se v skladu z določbama 54. člena ZDR oziroma 56. člena ZDR-1, šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 502, 502/2, 502/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sorazmernost ukrepa - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Čeprav se pritožbeno sodišče v splošnem strinja s pritožnikom, da pravnomočnost predhodnih sodnih odločb, kot procesno dejstvo, sodišča vsakokratnega vsebinskega preizkusa pogojev za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in posledično dolžnosti posredovanja razlogov o izidu preizkusa, ne odvezujejo, pa po presoji tega sodišča za navedeni preizkus zadostuje primerjava med že ugotovljenimi okoliščinami in morebitnimi novimi okoliščinami, ki bi v povezavi s prvimi ali same zase zahtevale drugačno ali različno oceno od dotedanjih. Ko teh okoliščin ni, ponavljanje že ugotovljenih okoliščin v novi sodni odločbi, še zlasti, ko so bile v predhodnih sodnih odločbah temeljito ocenjene, ne deluje pristno, ozko procesno pa je zaradi predhodne seznanjenosti strank odvečno.
Vsi zakonsko določeni roki za podaljšanje začasnega zavarovanja se nanašajo na posamezno fazo kazenskega postopka ter da so lahko prekoračeni le tedaj, ko jih je ta faza po trajanju presegla.
Če je pritožnik z navedbami o odsotni protipravnosti obdolženčevega ravnanja, kot znaka kaznivega dejanja, imel v mislih kršitev iz 1. točke tega člena, je opozoriti, da pri nobenem izmed obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, protipravnost ravnanja ni njihov zakonski znak, kot element posameznega kaznivega dejanja pa je predmet presoje po predhodni dokazanosti ravnanja in po ugotovljenih okoliščinah/razlogih, ki protipravnost takšnega ravnanja izključujejo.
KZ-1 člen 46, 46/1, 49, 49/2, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - določena kazen - priznanje krivde - omilitev kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - splošni zakonski minimum zaporne kazni
Z določitvijo kazni 15 dni zapora je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa splošni minimum zaporne kazni, ki ne sme biti krajša od enega meseca, za določitev krajše kazni pa v materialnem zakonu ni podlage, niti v primeru priznanja krivde niti pri obstoju drugih okoliščin, ki sicer utemeljujejo milejše kaznovanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekinitev glavne obravnave - postopek poravnavanja - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca - prevzem pregona po oškodovancu
Preden izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka (če državni tožilec pred začetkom glavne obravnave umakne obtožnico), mora sodišče skladno z določilom prvega odstavka 293. člena ZKP obvestiti oškodovanca o pravici, da sme nadaljevati pregon zoper obdolženca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006905
ZPP člen 319.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kronična zastrupitev s svincem - nepremoženjska škoda - poklicna bolezen - denarna renta - zmanjšanje osebnega dohodka - vezanost na pravnomočno sodbo - res iudicata
Tožeča stranka je zoper toženo stranko že uveljavljala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi zastrupitve s svincem in dela pri toženi stranki. Individualni delovni spor je tekel pred Delovnim sodiščem v Celju. Tožbenemu zahtevku je bilo delno ugodeno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem sporu, v katerem odloča o plačilu denarne rente zaradi zmanjšanja dohodka zaradi poklicne bolezni, na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP vezano na citirano pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju. Rentni zahtevek ni bil predmet spora v pravnomočno zaključeni zadevi, zato (pravnomočna) odločitev o odškodnini za negmotno škodo ne preprečuje nove tožbe, s katero bi se uveljavljal drug zahtevek iz istega razmerja oziroma celo iz istega škodnega dogodka, torej zaradi zastrupitve s svincem. Glede na to, da ne gre za t. i. res iudicata, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotoviti vse elemente civilnega odškodninskega delikta, ki bi utemeljevali mesečno denarno rento, ne pa se na splošno sklicevati na ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočno končanem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00005648
OZ člen 131, 190, 190/1, 432, 629, 631, 649, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1, 1037/2, 1045, 1045/2. ZDDV-1 člen 2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
gradbena pogodba - naročnik in izvajalec - gradbeni podizvajalec - direktna tožba podizvajalca zoper naročnika - neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost naročnika - pristop k dolgu - asignacija - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stečaj glavnega izvajalca
V skladu s sodno prakso se tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko zatrjevano prikrajšanje tožeče stranke in obogatitev tožene stranke izvira iz tristranega pogodbenega okvira glavne gradbene pogodbe in podizvajalske pogodbe, šteje, da ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravnega temelja. Podizvajalska pogodba med tožečo stranko in izvajalcem še vedno velja, zato ima tožeča stranka na njeni podlagi terjatev do izvajalca, ki ji je bila v stečajnem postopku tudi priznana. Zgolj okoliščina, da izvajalec terjatve ni plačal, tega ne spremeni. Pravni temelj tako obstaja, zato pogoji, ki jih predpisuje prvi odstavek 190. člena OZ, niso izpolnjeni in je tožbeni zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi neutemeljen.
631. člen OZ predstavlja izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij, zato je treba določbo tolmačiti restriktivno. Položaj naročnika se zaradi vključitve podizvajalcev v skladu s 629. členom OZ, ki dovoljuje izvajalcu, da posel zaupa tretjemu (podizvajalcu), ne sme poslabšati. Z odvzemom pravic toženi stranki iz naslova zadržanih sredstev, pri čemer utemeljenosti zadržanja tožeča stranka niti ne izpodbija, pa bi tožena stranka prišla ravno v tak položaj.
ZTro-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452.
spor majhne vrednosti - prekluzija - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga - konkretizacija navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - trošarine
Nova dejstva in dokaze lahko stranke navajajo tudi v (drugi) pripravljalni vlogi, če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka.
Pritožnica ni pojasnila, katerih njenih navedb naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Očitek kršitve pravice do izjave je v tem delu podala tako pavšalno, da mu višje sodišče že iz tega razloga ne more slediti. Da bi lahko presodilo, ali je tožeči stranki ta pravica dejansko bila kršena in ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke, bi namreč tožeča stranka morala pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
Trošarine za različne vrste dobavljenega blaga so različne. Da bi bilo vrednost dobav brez trošarin sploh mogoče izračunati, bi morala tožeča stranka povedati najmanj koliko litrov posamezne vrste pijač je dostavila in kakšno vsebnost alkohola so imele.