ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
ZSVarPre člen 27, 27/1.. ZSVarPre-C člen 36, 36/6.
denarna socialna pomoč - premoženje - izključitveni razlog - odplačno razpolaganje - stanovanje - dejanska posest
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-8.. - člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - spoštovanje navodil zdravnika
Tožnikovo ravnanje v času bolniškega staleža ni predstavljajo kršitev navodil osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1) ni dokazala, da je tožnik v času bolniškega staleža treniral za maraton. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožniku iz razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23a.. - člen 57, 57/1, 259, 259/3.. - člen 5.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - zdravila - izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje
V danem primeru se spor ne nanaša na to, ali je bilo tožnici odobreno zdravljenje v tujini in ali so bili za to izpolnjeni pogoji, temveč na to, ali so izpolnjeni pogoji za povrnitev stroškov nakupa zdravil v tujini, ki v času nakupa niso bili na pozitivni ali vmesni listi in v zvezi s tem, ali je za primer, kot je ta, možno uporabiti tretji odstavek 259. člena POZZ. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku glede povrnitve stroškov nakupa zdravila Lynparza v višini 24.027,82 EUR pravilno ugotavljalo vse elemente, kakor jih je navedla tožena stranka, da jih uporablja za odločanje po diskrecijski pravici, določeni v tretjem odstavku 259. člena za primere kot je ta ter pri tem posebej štelo, da gre za izjemo v okviru enakega varstva in enakega obsega pravic in da je zato kljub diskrecijski pravici potrebno uporabiti merila, ki jih tožena stranka v tovrstnih primerih uporablja. Po ugotovitvi, da je tožena stranka v obravnavani zadevi očitno napačno ugotovila vsa odločilna dejstva in da upoštevajoč merila, ki jih pri svojem odločanju glede zakonsko podeljene pravice prostega preudarka uporablja tožena stranka za take primere v dani zadevi obstajajo, vsi razlogi za uporabo 259. člena POZZ, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in tožnici priznalo pravico do povračila stroškov nakupa zdravila Lynparza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024968
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 59, 59/2.
priznanje krivde - preklic pogojne obsodbe - fakultativni preklic - predlog državnega tožilca - pravilna uporaba materialnega prava - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kršitev kazenskega zakona
Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče pri odločitvi o tem, ali bo preklicalo pogojno obsodbo ali ne, vezano na predlog državnega tožilca in da je v predmetni zadevi ravnalo nezakonito in v nasprotju z načeli kazenskega prava, ker je pogojno obsodbo preklicalo samoiniciativno. Sodišče je določbe o preklicu (obligatornem ali fakultativnem) dolžno upoštevati, kar pomeni, da ni v prosti presoji sodišča ali bo te določbe upoštevalo ali ne. Če jih ne, je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Enaka situacija pride v poštev tudi v primeru priznanja krivde obtoženca, saj se le-ta s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče odloči o preklicu pogojne obsodbe tudi brez predloga strank.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00008115
OZ člen 82, 82/1.. ZDR člen 54, 75, 204.. ZDR-1 člen 56, 77, 118, 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.. - člen 5, 5/3, 8, 8/1.. ZUPPJS15 člen 7.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - napredovanje - sodna razveza
Glede na ugotovitev, da je tožnik na delu pri toženi stranki ostal po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se v skladu z določbama 54. člena ZDR oziroma 56. člena ZDR-1, šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - sezonsko povečan obseg dela - večje število presežnih delavcev
V 1. alineji prvega ostavka 89. člena ZDR-1 je določeno, da lahko delodajalec redno odpove pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so daljša adaptacijska dela, ki so imela razlog zaprtje hotela in pa prehod na sezonski način poslovanja (od marca do oktobra), predstavljali poslovni razlog, zaradi katerega je možno delavcem tudi odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 48, 109, 421.
vdovska pokojnina - uporaba zakona - odmera vdovske pokojnine
Zavarovanec, po katerem vdova uveljavlja pokojnino je umrl 24. 8. 2008 zaradi nesreče pri delu. Do dneva smrti je dopolnil 27 let starosti, njegova pokojninska doba s prišteto dobo znaša 22 let, 10 mesecev in 8 dni. S tem so izpolnjeni pogoji po 109. členu ZPIZ-1 za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tožnica izpolnjuje pogoje po 110. členu v zvezi s 421. členom ZPIZ-1.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so lastniki treh nepremičnin, na katerih ugotovljeno dejansko stoji objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama, nujni in enotni sosporniki v predmetni pravdi, v kateri tožnika zahtevata ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637 k.o. ... njuna skupna lastnina na podlagi gradnje na tujem po določbah Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).
Četudi gre za enoten objekt, ki leži na treh nepremičninah, od katerih pa je vsaka v izključni lasti drugega lastnika, ni nujno, da bo vprašanje obstoja lastninske pravice tožnikov na enak način rešeno za vsakega lastnika teh nepremičnin.
Subjektivna identiteta je podana, če nastopajo kot stranke iste osebe, ki so bile pravdne stranke v pravnomočno končani pravdi. Objektivna identiteta pa je podana, če sta identična tožbeni zahtevek in dejanska podlaga pravnomočne sodbe in (nove) tožbe.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 17, 17/1, 17/2, 371, 371/2, 478, 478/1, 478/3, 478/5, 479, 479/2.
postopek proti mladoletnikom - seja senata - glavna obravnava - vzgojni ukrepi - neposredno izvajanje dokazov - lahka telesna poškodba - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice
Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčistiti z zaslišanjem mladoletnika, prič ali izvedencev.
V konkretnem primeru je ključnega pomena, da je stečajni dolžnik izpolnil toženi stranki obveznosti po treh računih, zato predmet izpodbijanja ne more biti sama opustitev zavrnitve teh računov oziroma njihovo priznanje.
ničnost pravnega posla - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - status nepremičnine - izbrisna tožba
Status nepremičnine parc. št. 585/88 k. o. X v tem pravdnem postopku ni odločilno dejstvo, ker vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v tej pravdi, katere predmet je zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla po 88. členu ZDen. Takšno je pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je razvidno iz odločbe II Dor 53/2016. Zato sodišču prve stopnje tega dejstva ni bilo potrebno ugotavljati, zaradi tega pa z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev mnenja izvedenca urbanista tudi ni kršilo določb ZPP in je očitek neutemeljen.
Posledica ničnosti pravnega posla, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo, je vpis brez pravne podlage, zato je dovolitev spremembe tožbe z razširitvijo z izbrisno tožbo ekonomično postopanje sodišča.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna imisijska tožba - opustitveni zahtevek - prepovedana imisija - krajevno običajne mere - odvzem svetlobe - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Zaradi žičnate ograje je delno onemogočeno odpiranje oken, kar ovira zračenje prostorov, prostorom odteguje svetlobo ter onemogoča hojo okoli hiše, kar tožnici povzroča nelagodne občutke. To predstavlja prepovedano imisijo, saj onemogočanje odpiranja oken in hoje okrog hiše predstavlja poseg v nasprotju z namenom in naravo tožničine nepremičnine (ob ograji se nahaja stanovanjski del, ki potrebuje svetlobo in zračenje).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005519
ZZZDR člen 113, 113/4. ZIZ člen 272.
izvrševanje roditeljske pravice - spor o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - otrokova korist - šolanje - nadomestitev soglasja starša - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe
Iz določbe 113. člena ZZZDR izhaja, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, če ga ne moreta doseči sama in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Ali gre za takšno vprašanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Pri odločanju o predlagateljevi začasni odredbi v tem postopku je bilo poudarjeno, da so v konkretnem primeru podane specifične okoliščine zaradi visokega konfliktnega odnosa med staršema, ki je povezan tudi s tem, da živita v različnih krajih ter zlasti dejstva, da mati ne sprejema pravnomočne odločitve sodišča, s katero je sodišče prve stopnje otroke dodelilo v vzgojo in varstvo predlagatelju ter da je bilo ugotovljeno, da otroci nekaj časa celo niso hodili v nobeno šolo, čeprav so vsi trije šoloobvezni. Ob takšnih okoliščinah je prešolanje otrok vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, zato je ob nesporazumu staršev potrebno ukrepanje sodišča.
Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 357a. ZNP člen 37.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bipolarna afektivna motnja - razlogi sklepa - pravica do pritožbe
Tudi nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje niso ustrezno obrazloženi. Samega obstoja duševne motnje (bipolarna afektivna motnja) sicer pritožba ne izpodbija in izhaja iz izvedeniškega mnenja. Utemeljeno pa pritožba izpodbija zaključek, da ima zaradi te motnje oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ki je v celoti neobrazložen, saj je sodišče le prepisalo zakonsko določilo. Podobno velja tudi glede zadnjega pogoja, ki mora biti podan skladno z 39. členom ZDZdr, torej da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zgolj sklicevanje na zakonsko določilo in navedba, da je pridržana oseba nekritična do svoje psihopatologije, ne zadošča. Sodišče mora namreč ugotoviti, kateri so tisti nujni potrebni ukrepi, ki jih ni mogoče izvajati zunaj oddelka pod posebnim nadzorom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekinitev glavne obravnave - postopek poravnavanja - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca - prevzem pregona po oškodovancu
Preden izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka (če državni tožilec pred začetkom glavne obravnave umakne obtožnico), mora sodišče skladno z določilom prvega odstavka 293. člena ZKP obvestiti oškodovanca o pravici, da sme nadaljevati pregon zoper obdolženca.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - nepravnomočen sklep o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev. Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00006538
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 130, 130/2.. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 73, 73/1.. ZJU-B člen 85.
disciplinska odgovornost delavca - izločitev
Tožnik je zoper sklep disciplinske komisije vložil pritožbo, o kateri je s sklepom odločila Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja in odločitev disciplinske komisije potrdila. Tožnik izpodbija le sklep disciplinske komisije, ne pa tudi sklepa drugostopenjskega organa. Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva poskrbeti, da bi lahko izdalo pravilno odločbo, saj je potrebno obravnavati oba sklepa o disciplinski odgovornosti skupaj in ne le sklep organa prve stopnje.
Tožnik je zahteval izločitev posnetka, ker je ta dokaz nezakonit, in ker so podatki na tem posnetku, povezani z ostalimi dokazi, vpeti v celoten kontekst očitka disciplinske kršitve. Zahteval je tudi izločitev članov disciplinske komisije, ki so se s tem dokazom seznanili. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik zahtevo za izločitev celotne disciplinske komisije podal zato, ker je dvomil v njeno nepristranskost, ker ni bila seznanjena s pravnimi pravili, sodno prakso in literaturo. V postopku izločitve se na podlagi 2. odstavka 130. člena ZJU, ki se skladno z določbo 85. člena ZJU-B še vedno uporablja, uporabljajo določbe tretjega poglavja ZPP in sicer v obravnavani zadevi, določbe 72. člena ZPP. Ker na podlagi 2. odstavka tega člena lahko stranka zahteva le poimensko izločitev določenega sodnika ali sodnika porotnika, lahko zahteva le poimensko izločitev posameznega člana disciplinske komisije. V zahtevi za izločitev mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII R 8/2017 z dne 21. 3. 2017 izhaja, da lahko stranka zahteva le izločitev posameznega sodnika, ker niti 72. niti kateri drug člen ZPP, ki urejajo izločitev, ne omogočajo izločitve sodišča kot celote. Tako tožnikova zahteva ni popolna in jo je potrebno zavreči (6. odstavek 72. člen ZPP).