novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - zemljiškoknjižni izpisek - dokaz prehoda obveznosti
V obravnavanem primeru izvršilni naslov predstavlja neposredni izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), v njem določena obveznost pa zaradi ustanovitve hipoteke za zavarovanje terjatve s soglasjem za neposredno izvršbo, obvezo vsakokratnega lastnika nepremičnine dopustiti prodajo nepremičnine in poplačilo zastavnega upnika iz tako pridobljene kupnine. Prehod obveznosti je treba tako izkazati (zgolj) z izpiskom iz zemljiške knjige, ki izkazuje lastninsko pravico na nepremičnini in s tem pasivno legitimacijo zastavnega dolžnika.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina za mladoletnega otroka - materialne zmožnosti zavezanca - otrokovi stiki
Sodišče je navedlo, da je pri odločanju o potrebah deklice, imelo pred očmi tudi določitev obsega stikov, ki so razporejeni na način, da hčerka pravdnih strank približno enako časa preživi pri obeh starših z izjemo nočitev, ki jih je več pri tožnici. Pravilno je navedlo, da je s tem zagotavljanje zadovoljevanja mesečnih potreb deklice določeno drugače, ne le s preživninskim zneskom, ki ga mora toženec plačevati tožnici. Takšno stališče je v skladu s sodno prakso, po kateri na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi starš neposredno krije del dnevnih otrokovih potreb.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva oziroma novi dokazi - stroški postopka
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je lahko še navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 48, 109, 421.
vdovska pokojnina - uporaba zakona - odmera vdovske pokojnine
Zavarovanec, po katerem vdova uveljavlja pokojnino je umrl 24. 8. 2008 zaradi nesreče pri delu. Do dneva smrti je dopolnil 27 let starosti, njegova pokojninska doba s prišteto dobo znaša 22 let, 10 mesecev in 8 dni. S tem so izpolnjeni pogoji po 109. členu ZPIZ-1 za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tožnica izpolnjuje pogoje po 110. členu v zvezi s 421. členom ZPIZ-1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - nepravnomočen sklep o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev. Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
Zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da se nastale napake tako glede postopka, kakor glede materialnega prava, odpravijo v postopku s pravnimi sredstvi in same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Da je podana odškodninska odgovornost toženih strank (zavoda in države) mora biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da iz njih izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava, to je, da mora biti ravnanje samovoljno oziroma arbitrarno. Povedano drugače, ravnanje delavcev prvo in drugotožene stranke bi v danem primeru moralo biti takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti, in sicer do te mere, da bi bilo njihovo ravnanje lahko šteto za protipravno.
vlaganja v tujo nepremičnino - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izvenzakonska zveza - verzijski zahtevek - zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker glede na tožbene trditve, da je bila toženčeva stanovanjska hiša s soglasjem toženca obnovljena v letih trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in toženčevega sina v letih od 2010 do konca leta 2013 in da se je za znesek vlaganj 9.700,00 EUR (sporno še 4.700,00 EUR) povečala vrednost nepremičnine toženca (torej, da je prišlo do njene večvrednosti) pri odločanju o ugovoru zastaranja ni uporabilo pravilnega materialnega prava, to je določbe tretjega odstavka 48. člena SPZ in posledično ni ugotavljalo pravnorelevantnega dejstva, kdaj je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ) oziroma v zvezi z ugovorom zastaranja niti ni ugotavljalo, ali je tožena stranka sploh podala trditve o pričetku teka zastaralnega roka, ki jih je moč subsumirati pod to zakonsko določbo.
ZPIZ-2 člen 202, 202/2, 202/11, 202/12, 206.. ZPIZ-2B člen 19.
pokojninska doba - zavarovalna doba - dokup pokojninske dobe - pokojnina
Tožnik je vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe. Dokup je uveljavljal na podlagi 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2, in sicer s prenosom odkupne vrednosti iz 206. člena ZPIZ-2, torej po določbi 12. odstavka 202. člena ZPIZ-2 oziroma, podredno iz lastnih sredstev. Iz 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2 ne izhaja, da bi moral tožnik uveljaviti pravico do poklicne pokojnine. Res je določeno, da se lahko dokupi pokojninska doba le za razliko med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine, vendar pa se omenjena določba očitno nanaša zgolj na prejemnike poklicne pokojnine. Ker ni bil prejemnik poklicne pokojnine in tudi ni bil dolžan uveljaviti poklicno pokojnino, pa ima tudi v tem primeru pravico do dokupa pokojninske dobe. Tožnik je izjavil, kdaj mu bo prenehalo obvezno zavarovanje, in kdaj bo uveljavil pravico do pokojnine po splošnih predpisih. Glede na to, da je dodana doba ugotovljiva, tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 11. odstavku 202. člena ZPIZ-2, za dokup pokojninske dobe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005659
URS člen 121, 125. ZASP člen 44, 44/4, 47, 47/3, 122, 130 ,130/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 164, 164/1, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/7, 47, 47/2, 53, 53/2. ZS člen 109, 109/1. OZ člen 74, 190.
javna priobčitev fonograma - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - civilna kazen po ZASP - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - exceptio illegalis - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse
S tem, ko je posamezna odločba VSRS postala (odločilni) del sodne prakse, to še ne pomeni, da so nižja sodišča absolutno vezana na tako ustaljeno sodno prakso. Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Zato imajo tudi v primeru, ko je bila sodna praksa oblikovana s strani VSRS, nižja sodišča pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča.
Ustavno dopustna je tudi omejitev pogodbene svobode pri določanju primernosti tarife (drugi odstavek 157.a člena ZASP; sedaj drugi odstavek 53. člena ZKUASP).
Od nezakonitega uporabnika fonogramov lahko tožeča stranka uveljavlja le odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini nadomestila za zakonito uporabo te vrste. Hkrati pa lahko tožeča stranka ob predpostavkah iz tretjega odstavka 168. člena ZASP uveljavlja tudi civilno kazen do višine 200 % nadomestila za zakonito uporabo. Najvišji skupni znesek, ki ga lahko uveljavi nosilec pravice od kršitelja, tako ne more preseči trikratnega zneska nadomestila za zakonito uporabo. Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP in četrtega odstavka 44. člena ZASP.
Pritožbeno sodišče vztraja pri že izraženemu stališču v predhodnih odločbah, da določbam SS 2006 (skupni sporazum), ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
Tožnikov zahtevek v predmetnem sporu se glasi na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 8.000,00 EUR s pp. Gre torej za zahtevek, podlaga katerega je pravnomočna odločitev iz drugega spora, v katerem tožnik z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti ni uspel. Že s tem je podana ključna podlaga za zavrnitev zahtevka.
ZDR-1 člen 44, 127, 128, 130, 131.. ZDR člen 42, 127, 128, 130, 131.
neizplačana plača - nadure - pobotni ugovor
V zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za plačilo plač, regresov za letni dopust za sporna leta ter povračila stroškov za prehrano, je sodišče prve stopnje na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku te zneske izplačala. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006507
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3, 138.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - napotitev na čakanje na delo doma
Označevanje tožnikovega delovnega mesta direktor prodaje kot Sales Manager (vodja prodaje) objektivno gledano samo po sebi ne more pomeniti nedopustnega ravnanja tožene stranke.
Institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo doma) delodajalec lahko zakonito uporabi v primeru izpolnitve pogojev iz 138. člena ZDR-1. Ker predstavlja izključitev delavca iz delovnega okolja eno od možnih oblik trpinčenja na delovnem mestu, lahko delavec utemeljeno v odškodninskem sporu po tej pravi podlagi zatrjuje tudi neobstoj utemeljenih razlogov za napotitev na čakanje na delo doma. Zato bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu moralo presojati tožnikove očitke, ki se nanašajo na neutemeljeno napotitev na čakanje na delo doma
odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.
ZUTD člen 11, 129, 154, 156, 157.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.. ZUP člen 9.. URS člen 22.
evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev določenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le, če ni v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pomen načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, posebej pa še v postopku uveljavljanja socialnih pravic, je poudarjen tudi v sodni praksi revizijskega sodišča. Pomeni, da z izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni bil kršen le 2. odstavek 54. člena Pravilnika, temveč tudi 9. člen ZUP, zaradi česar izpodbijani odločbi ne moreta biti zakoniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - sezonsko povečan obseg dela - večje število presežnih delavcev
V 1. alineji prvega ostavka 89. člena ZDR-1 je določeno, da lahko delodajalec redno odpove pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so daljša adaptacijska dela, ki so imela razlog zaprtje hotela in pa prehod na sezonski način poslovanja (od marca do oktobra), predstavljali poslovni razlog, zaradi katerega je možno delavcem tudi odpovedati pogodbo o zaposlitvi.