DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
V doslej izvedenem dokaznem postopku je ostalo nerazčiščeno, ali so bili pri določitvi nove pokojninske osnove oziroma pri oblikovanju M4/M8 obrazca podatki o delu plač, ki je bil uporabljen v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993 glede na predloženo listinsko dokumentacijo, iz katere izhajajo zneski zaostankov plač, med drugim tudi potrdilo z dne 15. 1. 1997, izdelano skladno z Uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (uredba), pravilno upoštevani. Zgolj posplošeno razlogovanje sodišča prve stopnje, da so bili pri izračunu upoštevani pravilni podatki, kot jih je sporočil delodajalec, ki v bistvu v celoti sledi navedbam toženca, ne zadostuje, temveč je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno argumentirano in strokovno podprto odgovoriti na predhodno izpostavljena dejanska finančna vprašanja. Za to pa sodišče samo seveda nima potrebnega strokovnega znanja. Zato je potrebno pritrditi pritožnici, da je za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in spoštovanje načela materialne resnice iz 61. člena ZDSS-1 v obravnavnem primeru potrebno po uradni dolžnosti skladno z 62. členom ZDSS-1 postaviti sodnega izvedenca finančne stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005779
ZPP člen 11, 11/1, 107, 107/1, 212, 287, 287/1. ZASP člen 11, 11/1.
dokazni sklep - ekonomičnost postopka - substanciranje dokaznega predloga - avtorstvo - grafični elementi - dokazovanje avtorstva - listine v izvirniku - pristnost listine - materialno procesno vodstvo - prepozno podajanje navedb - domneva kdo je avtor
V skladu s prvim odstavkom 107. člena ZPP so lahko listine, ki se priložijo vlogi, v izvirniku ali v prepisu. Razlika med izvirnikom in prepisom listine se kaže v njeni dokazni moči.
Neustrezno izvajanje materialnega procesnega vodstva izključuje krivdo stranke za prepozno podajanje relevantnih trditev in ponudbo dokaznih sredstev.
Dolžnost substanciranja je sestavni del dokazne ponudbe in obveznost stranke na podlagi 212. člena ZPP. Drugače sodišče dokaznega sklepa ne more sprejeti in postopka ne more voditi ekonomično.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00010267
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - o dvomu v korist obdolženca - konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona - ali je dejanje kaznivo dejanje - preslepitev - načelo zakonitosti - izvršitveno dejanje
V obravnavanem primeru je v opisu dejanja navedeno, da je obdolženec pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem okoliščine, da bo naročeno blago plačal v roku ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva čeka, svoje obveznosti pa ni izpolnil, ker ni poravnal izstavljenih računov, zaradi česar je oškodovancu nastala premoženjska škoda. Tak opis ne vsebuje zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj iz njega ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube ter garancija prazne in neresnične (lažne). Če bi sprejeli stališče, da tak opis dejanja, kot ga imamo v predmetni zadevi, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ, bi to pomenilo, da lahko že vsaka sklenjena, a kasneje neizpolnjena pogodba predstavlja uresničitev biti inkriminacije kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ. S tem bi prišlo do nedopustnega širjenja polja kaznivosti.
KZ-1 člen 46, 46/1, 49, 49/2, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - določena kazen - priznanje krivde - omilitev kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - splošni zakonski minimum zaporne kazni
Z določitvijo kazni 15 dni zapora je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa splošni minimum zaporne kazni, ki ne sme biti krajša od enega meseca, za določitev krajše kazni pa v materialnem zakonu ni podlage, niti v primeru priznanja krivde niti pri obstoju drugih okoliščin, ki sicer utemeljujejo milejše kaznovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005659
URS člen 121, 125. ZASP člen 44, 44/4, 47, 47/3, 122, 130 ,130/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 164, 164/1, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/7, 47, 47/2, 53, 53/2. ZS člen 109, 109/1. OZ člen 74, 190.
javna priobčitev fonograma - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - civilna kazen po ZASP - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - exceptio illegalis - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse
S tem, ko je posamezna odločba VSRS postala (odločilni) del sodne prakse, to še ne pomeni, da so nižja sodišča absolutno vezana na tako ustaljeno sodno prakso. Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Zato imajo tudi v primeru, ko je bila sodna praksa oblikovana s strani VSRS, nižja sodišča pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča.
Ustavno dopustna je tudi omejitev pogodbene svobode pri določanju primernosti tarife (drugi odstavek 157.a člena ZASP; sedaj drugi odstavek 53. člena ZKUASP).
Od nezakonitega uporabnika fonogramov lahko tožeča stranka uveljavlja le odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini nadomestila za zakonito uporabo te vrste. Hkrati pa lahko tožeča stranka ob predpostavkah iz tretjega odstavka 168. člena ZASP uveljavlja tudi civilno kazen do višine 200 % nadomestila za zakonito uporabo. Najvišji skupni znesek, ki ga lahko uveljavi nosilec pravice od kršitelja, tako ne more preseči trikratnega zneska nadomestila za zakonito uporabo. Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP in četrtega odstavka 44. člena ZASP.
Pritožbeno sodišče vztraja pri že izraženemu stališču v predhodnih odločbah, da določbam SS 2006 (skupni sporazum), ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00008115
OZ člen 82, 82/1.. ZDR člen 54, 75, 204.. ZDR-1 člen 56, 77, 118, 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.. - člen 5, 5/3, 8, 8/1.. ZUPPJS15 člen 7.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - napredovanje - sodna razveza
Glede na ugotovitev, da je tožnik na delu pri toženi stranki ostal po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se v skladu z določbama 54. člena ZDR oziroma 56. člena ZDR-1, šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZSVarPre člen 27, 27/1.. ZSVarPre-C člen 36, 36/6.
denarna socialna pomoč - premoženje - izključitveni razlog - odplačno razpolaganje - stanovanje - dejanska posest
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005757
KZ-1 člen 75, 75/2, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/2, 503, 503/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 6, 6/1, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - stečajni postopek nad pravno osebo - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - podaljšanje roka za plačilo - obročno odplačilo - sprememba sodbe
Obtožena pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za storitev kaznivega dejanja, vendar se ji kazenska sankcija ne sme izreči. Zato je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona odpravilo s spremembo odločbe o kazenski sankciji na način, da se obtoženi pravni osebi pogojna obsodba ne izreče.
Podaljšanje splošnega 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo protipravne premoženjske koristi je mogoče le v upravičenih primerih, ko sodišče na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
podjemna pogodba - izračun cene z izrecnim jamstvom - določitev pogodbene cene - plačilo za dodatno opravljena dela
Že iz tako zapisanega dogovora jasno izhaja, da plačilo med pogodbenicama ni bilo dogovorjeno s klavzulo o izračunu z izrecnim jamstvom tožeče stranke kot izvajalca. Slednja se torej ni zavezala v smislu določbe 643. člena OZ, da jamči za pravilnost izračuna, na podlagi katerega je bila določena pogodbena cena. Samo če bi bila takšna klavzula vnesena v pogodbo (česar pa tožena stranka tudi ne zatrjuje), bi lahko bil utemeljen ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka vezana na ceno, ki jo je na podlagi kalkulativnih elementov določila sama.
Tožnikov zahtevek v predmetnem sporu se glasi na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 8.000,00 EUR s pp. Gre torej za zahtevek, podlaga katerega je pravnomočna odločitev iz drugega spora, v katerem tožnik z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti ni uspel. Že s tem je podana ključna podlaga za zavrnitev zahtevka.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/1, 399/1-1, 399/2. ZDavP-2 člen 323. ZPIZ-2 člen 133. ZZVZZ člen 78a.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojnost domnev - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - pravni standard
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba upoštevati, da je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izpodbojna. Po stališču upnika že neoddajanje obrazcev OPSVZ samo po sebi pomeni zlorabo pravice do dopusta obveznosti, ker gre pri tem za neizpolnjevanje z zakonom določene obveznosti. Takšna razlaga bi bila pravilna v primeru, če bi bila domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti neizpodbojna. Ker pa gre za izpodbojno domnevo, je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja v konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine primera, ki so pripeljale do dolžnikove opustitve predložitve obrazcev OPSVZ, naknadne odmere prispevkov, neplačila prispevkov in do dolžnikovega stečaja. Dolžnik lahko domnevo zlorabe odpusta obveznosti izpodbije, če dokaže, da kljub nepredložitvi obrazcev OPSVZ ni imel namena, da bi s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti.
Ker je bil dolžnik kot samostojni podjetnik registriran od dne 21. 3. 2011 do 31. 5. 2014, je bil v tem času zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje obveznosti predložitve obrazcev OPSVZ. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve navedenih obrazcev ni ravnal dovolj vestno. Obrazce bi moral oddati, čeprav v tem obdobju ni posloval, ali pa bi se moral odjaviti iz registra podjetnikov. Vendar pa opisano ravnanje dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni zlorabe pravice do odpusta obveznosti.
uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za obvestilo o seji - odločba Ustavnega sodišča - predlog za izločitev dokazov - objektivna koneksiteta - predlog za uničenje dokazov
Določba 445. člena ZKP je kot posebna določba (lex specialis) v razmerju do prvega odstavka 378. člena ZKP kot splošne določbe (lex generalis) jasna in jasno je, da se del v pritožbi citirane obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017 nanaša na navzočnost strank v pritožbenem postopku v zvezi s sodbo ali s to primerljivo sodno odločbo in ne na pritožbeni postopek v zvezi z drugimi, nemeritornimi odločbami.
Res je tudi, da preiskovalni sodnik ni poslal obdolžencu in ne pritožnici predloga okrožnega državnega tožilca za zavrnitev pritožničinega predloga, kar po presoji tega pritožbenega sodišča ni bil dolžan storiti. Določba četrtega odstavka 120. člena ZKP, na katero se pritožnica sklicuje, je izvedbena določba, ki ima opraviti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in ne s pravnim jamstvom iz 3. alineje 29. člena Ustave, če je že ostalo prezrto, da preiskovalni sodnik ni odločal po predlogu okrožnega državnega tožilca ampak po pritožničinem predlogu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006657
OZ člen 150, 150/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Glede na to, da se je nezgoda zgodila pri razporejanju blaga na samem kamionu, in da je tožnik to delo opravljal na običajen način (kot direktor in voznik B.B.), pri čemer se je s paletarjem prevažalo po kesonu tovornjaka palete s težo 360 kg in dvignjeno od tal, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je šlo za delo s povečano nevarnostjo, za katero odgovarja toženka ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
ZUPJS člen 37a.. ZSDP-1 člen 57, 57/3.. ZUP člen 57, 96.
prepozna pritožba
Glede na to, da je tožnica na vlogi za uveljavljanje pravic iz starševskega varstva navedla naslov stalnega prebivališča in kot je izpovedala sama, ima na naslovu stalnega prebivališča urejen hišni predalčnik in tudi ni mogoče, da bi pošto prevzel kdo drug, je Center za socialno delo pravilno odločbo in sklep z dne 10. 2. 2016 tožnici poslal na naslov stalnega prebivališča. Upravni organ namreč stranki skladno z določbo 96. člena ZUP vroča pisanje na naslov, ki ga stranka sama navede. Zato tudi v konkretnem primeru ni bilo nobene podlage, da bi tožena stranka poizvedovala, kje ima tožnica naslov za vročanje.
Ob nespornem dejstvu, da je bila odločba in sklep Centra za socialno delo z dne 10. 2. 2016 odpremljena isti dan 10. 2. 2016 na naslov stalnega prebivališča tožnice in da je imela pravilen pravni pouk, se skladno s 57. členom ZSDP-1 in enako skladno s 37. a členom ZUPJS, odločba šteje za vročeno 2. 3. 2016, rok 15 dni za pritožbo pa je potekel 17. 3. 2016. S potekom tega datuma je odločba in sklep z dne 10. 2. 2016 postala dokončna in pravnomočna. Zato je bila pritožba, ki jo je tožnica vložila 30. 5. 2016, vložena po izteku roka in prepozno.
invalidnost - poškodba pri delu - vzrok nastanka invalidnosti - uporaba predpisa
Za presojo vzroka nastanka je invalidnosti odločilen predpis, ki je veljal v času nastanka poškodbe. Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da je že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo. Pri presoji sporne zadeve je glede priznanja samih pravic potrebno uporabiti določbe ZPIZ-2, torej določbe, ki veljajo v času vložitve zahteve. Glede vzroka invalidnosti pa je potrebno uporabiti določbe ZPIZ-1, ki je veljal v času, ko se je tožnik poškodoval na poti na delo. Iz prehodnih določb ZPIZ-2 namreč ne izhaja, da bi se tudi v takem primeru kot je podan v predmetni zadevi, določbe ZPIZ-2 uporabile za nazaj.