odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.
Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006657
OZ člen 150, 150/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Glede na to, da se je nezgoda zgodila pri razporejanju blaga na samem kamionu, in da je tožnik to delo opravljal na običajen način (kot direktor in voznik B.B.), pri čemer se je s paletarjem prevažalo po kesonu tovornjaka palete s težo 360 kg in dvignjeno od tal, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je šlo za delo s povečano nevarnostjo, za katero odgovarja toženka ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006905
ZPP člen 319.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kronična zastrupitev s svincem - nepremoženjska škoda - poklicna bolezen - denarna renta - zmanjšanje osebnega dohodka - vezanost na pravnomočno sodbo - res iudicata
Tožeča stranka je zoper toženo stranko že uveljavljala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi zastrupitve s svincem in dela pri toženi stranki. Individualni delovni spor je tekel pred Delovnim sodiščem v Celju. Tožbenemu zahtevku je bilo delno ugodeno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem sporu, v katerem odloča o plačilu denarne rente zaradi zmanjšanja dohodka zaradi poklicne bolezni, na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP vezano na citirano pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju. Rentni zahtevek ni bil predmet spora v pravnomočno zaključeni zadevi, zato (pravnomočna) odločitev o odškodnini za negmotno škodo ne preprečuje nove tožbe, s katero bi se uveljavljal drug zahtevek iz istega razmerja oziroma celo iz istega škodnega dogodka, torej zaradi zastrupitve s svincem. Glede na to, da ne gre za t. i. res iudicata, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotoviti vse elemente civilnega odškodninskega delikta, ki bi utemeljevali mesečno denarno rento, ne pa se na splošno sklicevati na ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočno končanem postopku.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina za mladoletnega otroka - materialne zmožnosti zavezanca - otrokovi stiki
Sodišče je navedlo, da je pri odločanju o potrebah deklice, imelo pred očmi tudi določitev obsega stikov, ki so razporejeni na način, da hčerka pravdnih strank približno enako časa preživi pri obeh starših z izjemo nočitev, ki jih je več pri tožnici. Pravilno je navedlo, da je s tem zagotavljanje zadovoljevanja mesečnih potreb deklice določeno drugače, ne le s preživninskim zneskom, ki ga mora toženec plačevati tožnici. Takšno stališče je v skladu s sodno prakso, po kateri na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi starš neposredno krije del dnevnih otrokovih potreb.
ZPIZ-2B člen 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 202, 202/8, 399.
starostna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 48, 109, 421.
vdovska pokojnina - uporaba zakona - odmera vdovske pokojnine
Zavarovanec, po katerem vdova uveljavlja pokojnino je umrl 24. 8. 2008 zaradi nesreče pri delu. Do dneva smrti je dopolnil 27 let starosti, njegova pokojninska doba s prišteto dobo znaša 22 let, 10 mesecev in 8 dni. S tem so izpolnjeni pogoji po 109. členu ZPIZ-1 za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tožnica izpolnjuje pogoje po 110. členu v zvezi s 421. členom ZPIZ-1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neupoštevni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.
ZZZDR člen 82.c, 123., 123/1., 129., 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 132.
razmerja med starši in otroki - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - otroški dodatek
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem partnerice. Slednje toženec ni dolžan preživljati, če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih je dolžan preživljati - v konkretnem primeru tožnice (82.c člen ZZZDR).
pogrebni stroški - odločanje v pravdnem postopku - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe spodbuditi dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi naložene obveznosti. Ko dolžnik svojo obveznost izpolni, je namen sodnih penalov dosežen in le ti prenehajo teči. Konkretni izvršilni naslov vsebuje prepoved vožnje za potrebe gospodarske dejavnosti, tako da morebitne neizpolnitev obveznosti, ni mogoče v skladu z izvršilnim naslovom doseči z izpolnitvijo v dodatnem roku. V tem primeru bi se z izrekanjem sodnih penalov dolžnika v nedogled sililo, da se takšnih posegov vzdrži. V tem primeru bi zato lahko govorili o tem, da bi se sodni penali spremenili v nedogled trajajočo denarno obveznost, kar pa ni namen sodnih penalov oziroma bi utegnilo pomeniti celo zlorabo procesnih pravic.
krivdna odškodninska odgovornost - fizični napad - deljena odgovornost - besedno izzivanje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Pritožnik skuša v pritožbi prikazati drugačen potek škodnega dogodka, kot ga je ugotovilo v opisu dejanja kazensko sodišče v pravnomočni sodbi. Zato ne more uspeti z ugovorom sokrivde, ki bi opis dogodka popolnoma spremenil.
Verbalno izzivanje pred napadom ne opravičuje fizičnega napada.
sklep o stroških postopka - pripoznava zahtevka v pravdnem postopku - stroški posameznega sospornika - nujni enotni sosporniki - solidarnost
Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, je morala skupaj s preostalima dvema tožencema povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Gre za nujne enotne sospornike (prvi odstavek 161. člena in 154. člena ZPP).
sodna poravnava kot izvršilni naslov - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do poštenega sojenja - pravica stranke do izjave - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - laična pritožba
Tožencu je bilo pojasnjeno, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, vendar mu dejansko v nadaljevanju to ni bilo omogočeno, saj je sodišče obravnavo takoj zaključilo. Takšno ravnanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
ZPP člen 157, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/2, 308/2-2.
pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo
Po tem, ko je preizkus terjatev že opravljen, od upnika ni mogoče zahtevati, da prijavo terjatve oziroma ločitvene pravice umakne, glede na to, kako je v ZFPPIPP predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker pa je tožena stranka takoj po prejemu tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, je v okoliščinah danega primera utemeljena uporaba 157. člena ZPP. Uporaba te določbe pa narekuje odločitev, da tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustno sklenjena pogodba - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija pogodbe - zavezovalni pravni posel - plačilo kupnine - lastniška posest - dobrovernost - priposestvovanje - ZOR - zastaranje - dobroverna lastniška posest
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila ustno sklenjena pogodba, s katero je od tožene stranke odkupila sporno nepremičnino, realizirana. Navedena pogodba ni kovalidirala in ni veljavna.
Materialnopravno pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Slednji ima lahko podlago le v zavezovalnem pravnem poslu, ki ne obstaja.