odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo pismonoše - napad psa - odgovornost imetnika psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Delo pismonoše, ki raznaša pošto v nabiralnike hiš lastnikov, ki imajo pse, na splošno ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo. Res je, da je pismonoša lahko izpostavljen neprijetnim in ne povsem obvladljivim nevšečnostim, vendar pa te ne presegajo težav, ki so jim sicer izpostavljeni vsi ljudje, ko se morajo srečati s psom, katerih lastniki ne zadostijo pravnemu standardu potrebnega nadzorstva nad psom. Zaradi protipravnega ravnanja lastnice psa, se narava dejavnosti ne spremeni in je zato lahko podana le krivdna odgovornost delodajalca tožeče stranke.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugovor tretjega - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - patent - verjetnost pravice tretjega
Če v notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu, tako da je zapadlost terjatve odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka roka od izdaje računa), to predstavlja drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu, od katerega je odvisna zapadlost terjatve.
Tretji, ki je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register, je verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz teh listin izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo prepričanja - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega.
URS člen 24. ZPP člen 13, 13/2, 150, 150/1, 150/2, 199.
načelo javnosti sojenja - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - opravičena korist - druge osebe - predhodno vprašanje
Navedbe v predlogu za pregled spisa ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba upravitelja - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka
Upravitelj ni procesno legitimiran za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, saj mu zakon takega procesnega upravičenja ne daje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010501
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/7, 86/11, 86/12, 228, 228/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - sostorilstvo - sprememba obtožbe - načelo prepovedi reformatio in peius - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče o tem, ali bo dovolilo spremembo obtožnice in na njeni podlagi odločilo, ne odloča posebej in o tem v sodbi tudi ne navede razlogov, temveč se do spremenjene obtožbe opredeli tako, da na njeni podlagi odloči.
KZ-1 v enajstem (sedaj dvanajstem) odstavku 86. člena določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora, določene s tem členom (torej z delom v splošno korist), odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom, kar pomeni, da obdolžencu ni dovoljeno s sodbo naložiti, da mora opraviti delo, ne da bi to sam (ne njegov zagovornik) predlagal, oziroma ne da bi, če to predlaga državni tožilec, na takšen predlog izrecno pristal.
Treba je izhajati iz namena nepravdnega postopka, ki ureja razdelitev solastnine. Solastniki imajo pravico do razdelitve solastnine. Če se iz določenih listin lahko sklepa, da je bila sklenjena sodna poravnava, kdo so stranke, za katere parcele gre in kakšna je bila volja strank poravnave, tedaj je možno ugotavljati, kako se je ta poravnava izpolnjevala od časa sklepanja do vložitve predloga. Tedaj bi to bilo lahko pravnorelevantno dejstvo za ugotavljanje podlage nadaljnje delitve oziroma izpeljave te poravnave. Če pa ne bo mogoče ugotoviti vseh teh elementov, takrat taka listina ni poravnava, saj prave volje ni mogoče ugotavljati.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZZZDR člen 12, 51, 52, 54, 58, 59.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - dajatveni zahtevek - ekonomska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek - nega in pomoč - prispevek izvenzakonskega partnerja - trditveno in dokazno breme - napačna prevalitev dokaznega bremena - popolnost tožbe - dopolnitev tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nejasnost izreka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica bi morala premične stvari bolj določno opredeliti, saj jih sicer v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti, še posebej, če bo potreben izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnico pozove, da premične stvari bolj določno opredeli (npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave,...). Šele, ko bodo premične stvari bolj določno opredeljene, bo mogoče v zvezi z njimi izvajati dokazni postopek.
Res se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do trditev tožnice, da sta imela s tožencem v letu 2004 dogovor, da tožnica ne bo več delala in bo ostala doma, da bo v celoti skrbela za gospodinjstvo in za dom, opravljala dela v hiši in zunaj hiše, obdelovala vrt, pomagala tožencu, ki se je šolal ter pomagala tudi v gostilni toženčeve stare matere. Vendar v tem delu ne gre za kršitev po 339. členu ZPP, ker po oceni pritožbenega sodišča ne gre za relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na višino deležev. Ne glede na to, ali je dogovor obstajal ali ne (toženec ga zanika), gre tožnici takšen delež iz naslova njenega finančnega in nedenarnega prispevka, kot ga bo v tem postopku dokazala. Ali drugače, tožnica je tudi v obliki dela prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, zato je za ugotovitev njenega deleža vseeno ali ob sklenjenem dogovoru ali brez njega, bistveno je, da se ugotovi, koliko je prispevala, saj je od tega odvisna višina njenega deleža.
Če bi tožnica za svoje delo v gostilni toženčeve babice (in ne v gostilni toženca) dobila plačilo, bi se to plačilo štelo kot njen dohodek in bi prispevala k skupnemu premoženju, če plačila ni dobila, potem bi imela določene zahtevke proti stari materi toženca oz. njenim dedičem po drugih pravnih podlagah in ne iz naslova ustvarjanja skupnega premoženja.
Čeprav se sodišče ni izreklo v zvezi s trditvami tožene stranke v postopku, da je tožnica brezplačno živela v hiši, ki je bila last toženčeve babice, kasneje pa posebno premoženje toženca, in da ni nikoli plačevala nobene najemnine, navedena okoliščina po oceni pritožbenega sodišča ni relevantna in ne more vplivati na višino deležev pravdnih strank. Ker je do 11. 11. 2014 tožnica brezplačno živela v hiši toženčeve babice, bi le njeni dediči (tudi toženec) po drugih pravnih podlagah lahko do tožnice imeli določene zahtevke. Od tega dne do razpada izvenzakonske skupnosti konec marca 2015 je tožnica res živela v hiši, ki jo je podedoval toženec, vendar je življenjsko logično in običajno, da v času, ko traja izvenzakonska skupnost, plačevanje najemnine med partnerjema ne poteka, saj skupno prebivališče financirata iz skupaj ustvarjenega premoženja (živita v ekonomski skupnosti). Sicer pa tako kratko obdobje, ko je tožnica živela v nepremičnini toženca, ne more vplivati na deleže.
Izvenzakonski partner ima glede skupnega premoženja, ki je bilo odtujeno brez soglasja drugega izvenzakonskega partnerja, na razpolago denarni dajatveni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.
OZ člen 239, 239/1, 419, 419/1, 421, 421/1, 421/2.
pogodba o odstopu terjatve - cesijska pogodba - sprememba upnika - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dolžna skrbnost - izpolnitev obveznosti odstopniku
V obligacijskem razmerju je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
V primeru pogodbenega prenosa terjatve se spremeni upnik.
Dolžnik lahko zve za odstop terjatve na različne načine in od različnih oseb, vendar mora biti informacija o odstopu terjatve taka, da se dolžnik na njeni podlagi lahko v celoti zanese na pravilo, da je prvotni upnik iz temeljnega razmerja nasproti njemu izgubil pravico zahtevati izpolnitev obveznosti.
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba izhajati iz standarda skrbnosti.
Glede na pojasnjeno in ob novo uvljavljenem stališču, da teče rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila nasprotni stranki naložena sklenitev prodajne pogodbe, ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zavarovanca toženca. Slednji je glede na prej izpostavljeno sodno prakso v letu 2009, ko je bil podan umik tožbe, lahko utemeljeno sklepal, da I. M. zaradi zamude rokov pri vložitvi tožbe oz. odobritvi pravnega posla z zahtevkom ne bo uspel. Glede na takratne okoliščine je predstavljala pravnomočna zavrnilna odločba za tožnika (takrat toženca) boljši izplen, saj bi bil I. M. onemogočen tudi v upravnem postopku. Ob spremenjenem stališču glede rokov za vložitev tožbe na sklenitev prodajne pogodbe oz. za izstavitev zemljiškoknjižne listine tudi ne drži pritožbeni očitek, da I. M. ne bi mogel ponovno vložiti tožbe, ker bi bil prekludiran oziroma bi zahtevek zastaral.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnostne pravice - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti
Občasna (tedenska) uporaba sporne služnostne poti s strani najemnikov gospodujoče nepremičnine zadošča za sklep, da sta najemnika izvrševala služnostno pravico hoje in da se torej prepovedi tožnikov po neizvrševanju služnostne pravice hoje nista uklonila.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pristojnost slovenskega sodišča za zahtevek za izbris lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja podana (tudi) v skladu s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Pravilno je navedlo, da se v skladu s teorijo in prakso takšen zahtevek uvršča pod pojem stvarnih pravic, kot so opredeljene s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Gre za izključno pristojnost sodišča RS, v kateri je nepremičnina, za odločanje o predlogu za izbris lastninske pravice iz zemljiške knjige.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.