izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neupoštevni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.
Glede na pojasnjeno in ob novo uvljavljenem stališču, da teče rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila nasprotni stranki naložena sklenitev prodajne pogodbe, ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zavarovanca toženca. Slednji je glede na prej izpostavljeno sodno prakso v letu 2009, ko je bil podan umik tožbe, lahko utemeljeno sklepal, da I. M. zaradi zamude rokov pri vložitvi tožbe oz. odobritvi pravnega posla z zahtevkom ne bo uspel. Glede na takratne okoliščine je predstavljala pravnomočna zavrnilna odločba za tožnika (takrat toženca) boljši izplen, saj bi bil I. M. onemogočen tudi v upravnem postopku. Ob spremenjenem stališču glede rokov za vložitev tožbe na sklenitev prodajne pogodbe oz. za izstavitev zemljiškoknjižne listine tudi ne drži pritožbeni očitek, da I. M. ne bi mogel ponovno vložiti tožbe, ker bi bil prekludiran oziroma bi zahtevek zastaral.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.
ZPP člen 81, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 288.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe - veljavnost pooblastila - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev skrbnika - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Z zamudno sodbo, izdano v prvem sojenju, je bilo ugodeno zahtevku zoper (sedaj pokojno) M. M. in ostale tri tožence. Pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku zoper M. M. Potem ko so na mesto pokojne M. M. vstopili toženci, zoper katere je bilo v prvem sojenju že ugodeno zahtevku, je v pravdi nastal položaj, v katerem je bilo o istem zahtevku že pravnomočno odločeno.
Ker je izvršba tekla za plačilo glavnice, obresti in stroškov, je za presojo, kaj je bilo s plačanim zneskom poravnano oziroma ali so bile s plačanim zneskom plačane tudi zamudne obresti, treba upoštevati vrstni red poplačil, določen v 288. členu OZ.
OZ člen 239, 239/1, 419, 419/1, 421, 421/1, 421/2.
pogodba o odstopu terjatve - cesijska pogodba - sprememba upnika - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dolžna skrbnost - izpolnitev obveznosti odstopniku
V obligacijskem razmerju je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
V primeru pogodbenega prenosa terjatve se spremeni upnik.
Dolžnik lahko zve za odstop terjatve na različne načine in od različnih oseb, vendar mora biti informacija o odstopu terjatve taka, da se dolžnik na njeni podlagi lahko v celoti zanese na pravilo, da je prvotni upnik iz temeljnega razmerja nasproti njemu izgubil pravico zahtevati izpolnitev obveznosti.
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba izhajati iz standarda skrbnosti.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnostne pravice - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti
Občasna (tedenska) uporaba sporne služnostne poti s strani najemnikov gospodujoče nepremičnine zadošča za sklep, da sta najemnika izvrševala služnostno pravico hoje in da se torej prepovedi tožnikov po neizvrševanju služnostne pravice hoje nista uklonila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo pismonoše - napad psa - odgovornost imetnika psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Delo pismonoše, ki raznaša pošto v nabiralnike hiš lastnikov, ki imajo pse, na splošno ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo. Res je, da je pismonoša lahko izpostavljen neprijetnim in ne povsem obvladljivim nevšečnostim, vendar pa te ne presegajo težav, ki so jim sicer izpostavljeni vsi ljudje, ko se morajo srečati s psom, katerih lastniki ne zadostijo pravnemu standardu potrebnega nadzorstva nad psom. Zaradi protipravnega ravnanja lastnice psa, se narava dejavnosti ne spremeni in je zato lahko podana le krivdna odgovornost delodajalca tožeče stranke.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje.
Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba stikov - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka
Predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.
ZD člen 145., 145/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8.
upravitelj zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - predlog za preložitev naroka
Prvostopenjsko sodišče predloga pritožnika za preložitev naroka ni upoštevalo, temveč je narok opravilo v njegovi odsotnosti, pri čemer je iz izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa razvidno, da se do njegovih konkretiziranih pomislekov, ki se nanašajo na primernost predlaganega upravitelja zapuščine in s katerimi je bilo seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni izreklo. S takšnim postopanjem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je onemogočilo sodelovanje v postopku oziroma kršilo njegovo pravico do izjavljanja, na kar slednji smiselno opozarja v pritožbi.
dodatni sklep o dedovanju - lastništvo na nepremičninah - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Nemogoče je zahtevati, da naj se v nespornem primeru, ko so podani dokazi, da je bila nepremičnina odtujena, to nepremičnino upošteva v zapuščinski masi. S tem bi tudi nastala podlaga za plačilo davka na dediščine in sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020027
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 38/3.. ZS člen 101, 101/1, 101/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno z objavo na socialnem omrežju - Facebook
Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).
Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - zdravniška pomoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe pravilno zapisalo, da za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ni pomembno, ali bi takojšnja zdravniška pomoč preprečila poškodovančevo smrt ali ne, ker je kaznivo dejanje podano že, ko je nekdo poškodovan in ko ima storilec možnost, da mu nudi pomoč, pa tega ne stori (str. 17 obrazložitve). Na podlagi izpovedbe prič S. in P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženi ni vprašal, ali priča S. kliče policijo ali reševalce in se ni prepričal, ali bo dejansko poskrbljeno za pomoč poškodovanki, pa so zato očitki pritožbe s tem v zvezi neutemeljeni.
ZPP člen 154, 154/1, 157. ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 214, 215, 215/3, 221b, 221g.
pripoznava tožbenega zahtevka - pravni interes za tožbo - izvršilni naslov - stroški pravdnega postopka - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - načelo uspeha v pravdi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje pravdnega postopka
Na podlagi 157. člena ZPP bi sodišče prve stopnje tožeči stranki lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov.