ZZZDR člen 82.c, 123., 123/1., 129., 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 132.
razmerja med starši in otroki - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - otroški dodatek
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem partnerice. Slednje toženec ni dolžan preživljati, če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih je dolžan preživljati - v konkretnem primeru tožnice (82.c člen ZZZDR).
krivdna odškodninska odgovornost - fizični napad - deljena odgovornost - besedno izzivanje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Pritožnik skuša v pritožbi prikazati drugačen potek škodnega dogodka, kot ga je ugotovilo v opisu dejanja kazensko sodišče v pravnomočni sodbi. Zato ne more uspeti z ugovorom sokrivde, ki bi opis dogodka popolnoma spremenil.
Verbalno izzivanje pred napadom ne opravičuje fizičnega napada.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev, kamor sodi tudi očitana protipravnost spornih ravnanj toženke po prvem odstavku 131. člena OZ, leži na tožeči stranki. Ob tem, ko je toženka zanikala sporna dejanja, pri čemer negativnega dejstva ne more dokazovati, je bilo na tožnikih dokazno (tudi procesno) breme glede obstoja zanikanega dejstva. V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistemu, ki zatrjuje obstoj dejstva, in ne na tistemu, ki zatrjuje nasprotno.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
URS člen 24. ZPP člen 13, 13/2, 150, 150/1, 150/2, 199.
načelo javnosti sojenja - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - opravičena korist - druge osebe - predhodno vprašanje
Navedbe v predlogu za pregled spisa ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
Treba je izhajati iz namena nepravdnega postopka, ki ureja razdelitev solastnine. Solastniki imajo pravico do razdelitve solastnine. Če se iz določenih listin lahko sklepa, da je bila sklenjena sodna poravnava, kdo so stranke, za katere parcele gre in kakšna je bila volja strank poravnave, tedaj je možno ugotavljati, kako se je ta poravnava izpolnjevala od časa sklepanja do vložitve predloga. Tedaj bi to bilo lahko pravnorelevantno dejstvo za ugotavljanje podlage nadaljnje delitve oziroma izpeljave te poravnave. Če pa ne bo mogoče ugotoviti vseh teh elementov, takrat taka listina ni poravnava, saj prave volje ni mogoče ugotavljati.
ZTFI člen 464, 467, 468a. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 57/3, 78.
upniški odbor - člani upniškega odbora - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - posredno zastopanje
Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb).
Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba stikov - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka
Predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.
ZPP člen 154, 154/1, 157. ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 214, 215, 215/3, 221b, 221g.
pripoznava tožbenega zahtevka - pravni interes za tožbo - izvršilni naslov - stroški pravdnega postopka - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - načelo uspeha v pravdi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje pravdnega postopka
Na podlagi 157. člena ZPP bi sodišče prve stopnje tožeči stranki lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov.
vrnitveni zahtevek - kondikcija - kršitev pogodbe - neizpolnitev - nesklepčnost - primeren dodatni rok za izpolnitev - pravica odstopiti od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - prenehanje pogodbe
Glede na to, da tožena stranka ni zatrjevala, da bi bil v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 104. in 106. člena OZ, bi do prenehanja (razveze) pogodbe prišlo (še)le, če bi tožeči stranki najprej določila primeren dodaten rok za izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 105. člen OZ). Da bi tako postopala, pa tožena stranka ni zatrjevala.
ZD člen 145., 145/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8.
upravitelj zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - predlog za preložitev naroka
Prvostopenjsko sodišče predloga pritožnika za preložitev naroka ni upoštevalo, temveč je narok opravilo v njegovi odsotnosti, pri čemer je iz izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa razvidno, da se do njegovih konkretiziranih pomislekov, ki se nanašajo na primernost predlaganega upravitelja zapuščine in s katerimi je bilo seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni izreklo. S takšnim postopanjem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je onemogočilo sodelovanje v postopku oziroma kršilo njegovo pravico do izjavljanja, na kar slednji smiselno opozarja v pritožbi.
delitev solastne stvari - način delitve stvari v solastnini - stvarna delitev z izplačilom razlike v vrednosti - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Za rešitev situacije, ko posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, je v 125. členu ZNP predvidena ustanovitev stvarne služnosti.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje razvezanega zakonca - pravica do preživnine - preživnina razvezanemu zakoncu - nepreskrbljenost razvezanega zakonca - sprememba socialnega in premoženjskega položaja upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživnina za določen čas - določitev preživnine
V postopku je bilo ugotovljeno dejstvo, da se je položaj toženke ob razpadu življenjske skupnosti s tožnikom bistveno poslabšal, hkrati pa tudi, da je utemeljeno pričakovanje, da si bo toženka od 1. 1. 2019 dalje lahko zagotovila lastno preživljanje. Na ta način je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo načelo solidarnosti ob razvezi zakonske zveze iz 13. člena ZZZDR in načelo, da je vsak, ki je delovno sposoben, dolžan sam poskrbeti za svoje preživljanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020027
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 38/3.. ZS člen 101, 101/1, 101/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno z objavo na socialnem omrežju - Facebook
Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).
Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).