Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca, ki jo toženec vodi na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) ni zgolj informativne narave, temveč ima po 87. členu tega zakona značaj javne listine. Dejstva, ki izhajajo iz javne listine, se štejejo za resnična. Kljub temu je po 4. odstavku 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati drugače.
Zaključek sodišča prve stopnje, da se tožniku v pokojninsko osnovo lahko upošteva le plača za najvišje dovoljeno število opravljenih nadur oziroma tako, kot to izhaja iz podatkov na obrazcu M4 (razen za leto 2007), ki so bili pri določitvi pokojninske osnove tudi upoštevani, je torej pravilen. Tožnikovo pritožbeno vztrajanje, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za vse dejansko opravljene nadure, zato ni utemeljeno.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prostovoljno zavarovanje
Pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova prostovoljnega zavarovanja, ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, definirana v 7. členu ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. V to dobo se ne šteje prostovoljne vključitve v zavarovanje, niti podaljšano zavarovanje, noben dokup, niti obdobja po 189. členu ZPIZ-1, tj. časa skrbi v prvem letu otrokove starosti.
Ker sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj naj izvedenka ne bi bila upravičena do priglašenih 207,00 EUR nagrade za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, je utemeljena pritožba izvedenke, da bi ji moralo dosoditi vsaj 138,00 EUR kot za zahtevno pripravo, glede na to, da je bilo s takšno stopnjo zahtevnosti ovrednoteno tudi pisno izvedensko mnenje.
KZ člen 30. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2, 166, 166/1, 166/1-1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZMed člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/1, 18.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava v medijih - mediji - odgovorni urednik - sindikalni zastopnik - odgovornost odgovornega urednika - kaskadna odgovornost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dejanje po zakonu ni kaznivo - načelo zakonitosti - jezikovna razlaga - naklep - zavestna malomarnost
Stališče sodišča prve stopnje, da kaže položaj zakonite zastopnice sindikata enačiti s položajem odgovornega urednika (za urejanje spletne strani), ki lahko kaskadno odgovarja namesto avtorja prispevka, pomeni nesprejemljivo širjenje cone kriminalnosti, hkrati pa kršitev načela določenosti materialnega kazenskega prava. Izhodiščna jezikovna razlaga 166. člena KZ-1 ne dopušča nobenega argumentacijskega prostora, da bi kot storilci kaznivih dejanj po tej zakonski določbi "smiselno" lahko nastopale tudi osebe, ki niso odgovorni uredniki ali namestniki.
Ttoženi stranki (niti njeni pooblaščenki) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je svojo vlogo skupaj s prilogami vložila v spis šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožena stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožena stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 156. člena ZPP (po katerem, mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo) niso bili izpolnjeni pogoji.
ZFPPIPP člen 265, 266, 267, 268, 268/7. OZ člen 112.
razveza prodajne pogodbe za nepremičnino - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - uporaba splošnih določil obligacijskega prava
Specialna ureditev v ZFPPIPP glede področja vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb ne izključuje uporabe pravil OZ o razvezi oz. spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. do 115. člen OZ).
Ureditev, kot je vsebovana v citiranih členih ZFPPIPP, po presoji pritožbenega sodišča kaže na namen zakona, da se uporabijo določbe ZFPPIPP, če posamezni primer oz. situacijo v stečaju posebej urejajo (drugače od splošnih pravil obligacijskega prava), v drugih primerih pa naj se uporabijo splošna pravila OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - direktor
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožena stranka tožniku morala, če je želela doseči prenehanje njegovega delovnega razmerja na delovnem mestu likvidacijski upravitelj, podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki bi se v skladu z 73. členom ZDR-1 lahko dogovorili za drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, tj. da pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha z odpoklicem tožnika s statusnopravne funkcije likvidacijskega upravitelja. Vendar se nista. Pogodba o zaposlitvi namreč ne vsebuje nobenih določil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da preneha veljati z razrešitvijo tožnika s te funkcije.
Ni dvoma, da delavec, ki je odpoklican s statusnopravne funkcije po določbah statusnopravne zakonodaje ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu, ki velja za to funkcijo. Tožena stranka je tako tožniku pravilno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Z odpoklicem s funkcije likvidacijskega upravitelja dne 15. 11. 2015 je nastal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi za to delovno mesto pa je med pravdnima strankama še vedno veljala. Zato je tožena stranka morala imeti možnost, da to pogodbo o zaposlitvi odpove in s tem doseže prenehanje delovnega razmerja.
Ob tem, da je glede na določbo 395. člena ZPP načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov izrecno določeno oziroma izraženo le za obnovitvene razloge po 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, in je tako jezikovna razlaga navedenega pravnega pravila jasna, pritožba neutemeljeno utemeljuje svoj zaključek o subsidiarnosti tudi razloga po 2. točki 394. člena ZPP na drugih pravnih razlagah členov, ki se nanašajo na obnovo postopka.
Pri tem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da v kolikor bi zakonodajalec (nomotehnično) tak predlog za obnovo postopka, torej predlog osebe, ki je imela možnost z rednim pravnim sredstvom uveljavljati kršitev, ki jo uveljavlja z izrednim pravnim sredstvom, štel za nedopusten, ne bi urejal njegove pravočasnosti (prim. 2. točko prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakoniti razlog - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora tožena stranka, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega s tožnico, dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je tožnica tak sporazum podpisala. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica ni podpisala sporazuma z dne 15. 2. 2016, prenehanje delovnega razmerja tožnice ni zakonito.
neizrabljen tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
Do odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka je delavec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji. Javni uslužbenec je do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
ZDR člen 11, 129.. ZDR-1 člen 13, 129.. OZ člen 82.
dodatek za delovno dobo - stimulacija za prisotnost na delu - dejanska volja pogodbenih strank
ZDR je dodatek za delovno dobo urejal v 129. členu, v katerem je bilo določeno, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Določbo z enako vsebino vsebuje tudi veljavni ZDR-1, ki dodatek za delovno dobo prav tako ureja v 129. členu. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da gre za kogentni določbi, kar pomeni, da se stranki pogodbe o zaposlitvi ne moreta dogovoriti drugače. V osnovno plačo, ne glede na njeno višino, se ne more všteti še dodatek za delovno dobo. Nasprotno pa lahko delodajalec slednjega obračuna in izplača v okviru dogovorjene mesečne bruto plače.
Ker je mesečna plača, določena v individualnih pogodbah o zaposlitvi, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo, po višini presegala osnovno plačo, določeno s tarifno prilogo Kolektivne pogodbe za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije za VII. tarifni razred, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tak dogovor ne posega v minimum pravic, ki je določen v Kolektivni pogodbi niti ni tako določilo v nasprotju s kogentnima določbama 129. člena ZDR in ZDR-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo, ki ga je tožnik vtoževal na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi.
ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 124.. KZ-1 člen 257, 257/1.
disciplinska odgovornost - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je spornega dne kot član posebne policijske skupine, razporejen na opravljanje nalog varovanja nogometne tekme, dvema osebama omogočil vstop na tekmo brez vstopnic, s tem ko je reditelju onemogočil kontrolo vstopnic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je s svojim ravnanjem na delu izvršil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, kar predstavlja težjo disciplinsko kršitev iz 1. točke drugega odstavka 123. člena ZJU.
Tožena stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala takse, ki bi morala biti plačana, zato jo je sodišče prve stopnje pozvalo s plačilnim nalogom za plačilo takse in ji določilo rok za plačilo (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Ker takse ni plačala v roku, ki ga je sodišče določilo za plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka pritožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena).
ZDR-1 člen 81, 81/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 241.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - rok za podajo odpovedi
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izredno odpoved tožnici podala prepozno, po poteku subjektivnega roka. Sodišče prve stopnje je kot skrajni datum, s katerim je najkasneje pričel teči subjektivni rok, štelo 18. 3. 2016, ko se je tožena stranka seznanila z obtožnico. Po stališču pritožbenega sodišča bi ta rok lahko pričel teči še prej. Od zaznave suma, da naj bi tožnica storila očitano kršitev, ki ima tudi znake kaznivega dejanja, pa do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je poteklo več let, saj naj bi tožnica očitano kršitev storila že v letu 2011, izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prejela v maju 2016.
Tožena stranka je zaradi prejema obsodilnih sodb na podlagi priznanj s tožnico soobtoženih, iz katerih izhaja, da je tožnica prejela denar v zameno za prilagoditev postopka javnega naročila in izbiro želenega ponudnika, utemeljeno izgubila zaupanje v tožnico kot delavko. Tožnica je namreč denar sprejela v zvezi z opravljanjem svojega dela pri toženki, s svojim dejanjem pa je delovala v nasprotju s koristmi tožene stranke. Zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo zahtevku na reintegracijo.
družinska pokojnina - popolna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti - otrok
Iz podatkov matične evidence izhaja, da je bil tožnik že v obdobju pred očetovo smrtjo in tudi v času očetove smrti vključen v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Popolnoma nezmožen za delo (skladno z že citiranim 59. členom ZPIZ-2 se za popolno nezmožnost za delo šteje razvrstitev zavarovanca v I. kategorijo invalidnosti), je postal šele z 12. 6. 1989. Na podlagi razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine. Odločitev o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine, je postala dokončna in pravnomočna, kar pomeni, da odločitev zavezuje tudi sodišče. Sodišče tako nima pravne podlage, da bi ponovno presojalo, ali je bil tožnik že pred razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti popolnoma nezmožen za delo.
Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, katere so bile tiste okoliščine zaradi katerega je štelo, da gre za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Štelo je, da je šlo za zapletenost in kompleksnost preučevane zadeve, tožnik je utrpel več poškodb pri delu, upoštevati je bilo potrebno obsežnost dokumentacije, naravo poklica tožnika in potrebo po študiju tuje strokovne literature. Pritožbeno sodišče sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da gre v predmetni zadevi za izdelavo zelo zahtevnega izvida in mnenja iz razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče.
izvršilni postopek pred začetkom stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja - nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka prekinjene izvršbe na premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - preizkus terjatev v stečajnem postopku - ustavitev izvršbe
Ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ni razlikovanja med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka, bistveno je, da jo je do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil. Možnost nadaljevanja zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega izvršilnega postopka s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerem je upnik pridobil ločitveno pravico, je predvidena le za primer, ko je stečajni postopek pravnomočno končan brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev. Ko je v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče ne opravlja prodaje premoženja, temveč v vsakem primeru ustavi postopek izvršbe. Razveljavitev izvršilnega dejanja, na podlagi katerega je upnik pridobil ločitveno pravico, je torej v določenem postopku možna le, če je bila ločitvena pravica pridobljena v tem in ne v kakšnem drugem postopku. Ker je v tej fazi postopka že znano, da se stečajni postopek ni (in ne bo) pravnomočno končal brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev, bi bila prekinitev postopka sama sebi namen in zato nesmiselna, saj se ta izvršilni postopek v nobenem primeru ne bo mogel nadaljevati.
Ne glede na to, da je bil tožnik v času vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine vključen v prostovoljno zavarovanje kmetov, to ni ovira za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Tožnik je bil vključen v zavarovanje iz razloga, ker mu nadomestilo za primer brezposelnosti ni bilo priznano. Priznano pa mu je bilo šele kasneje, za nazaj. Taka odločitev pa je bila izdana šele v letu 2015. Tožnik tako ni mogel v letu 2014 uspešno uveljavljati priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1, saj tedaj še ni bil končan postopek pred sodiščem v zvezi s priznanjem pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00005368
ZGD-1 člen 503., 503/1., 503/2., 503/2-3.. ZPP člen 184., 184/2., 185., 185/1., 188., 188/4.
družbeniška tožba - uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - umik tožbe - materialnopravne posledice umika tožbe - (objektivna) sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli
Družbeniška tožba je izjema v sistemu in po svoji naravi subsidiarna, kar pomeni, da pride v poštev, kadar odpovejo druge možnosti, ki jih ima družbenik v družbi za dosego svojih legitimnih interesov. Prav zato ZGD-1 v 503. členu določa (negativne) pogoje za vložitev take tožbe. Le če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, ima družbenik pravico vložiti tožbo sam. Za tožbo, ki je umaknjena, se šteje kot da nikoli ni bila vložena. Pogoj, "da tožba ni bila vložena" je zato izpolnjen in bi moralo sodišče prve stopnje tožbo vsebinsko obravnavati.