• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 31
  • >
  • >>
  • 501.
    VDSS Sodba Psp 303/2017
    9.11.2017
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00007539
    ZUJIK člen 20, 83, 83/1.. ZUJIK-E člen 13.. - člen 9, 9/3, 11, 11/3.
    plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
    ZUJIK v prvem odstavku 83. člena določa, da samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (defecitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic. V drugem in tretjem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se pravica podeljuje za tri leta z možnostjo ponovnih podeljevanj in da pravica preneha po samem zakonu naslednji dan, ko samozaposleni v kulturi izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Izjemoma se taki osebi, ko doseže starost najmanj 50 let in zaprosi za pravico do plačila prispevkov, pravica prizna vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar le v primeru, če izpolnjuje tudi pogoje iz že citiranega prvega odstavka 83. člena ZUJIK. Tožnikovo delo v zadnjih treh letih ni pomenilo izjemnega kulturnega prispevka za razliko od prejšnjih let, ko je že imel priznano pravico do plačila prispevkov.
  • 502.
    VDSS Sklep Pdp 826/2017
    9.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00006935
    ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
    domneva o umiku pritožbe - plačilo sodne takse
    Tožena stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala takse, ki bi morala biti plačana, zato jo je sodišče prve stopnje pozvalo s plačilnim nalogom za plačilo takse in ji določilo rok za plačilo (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Ker takse ni plačala v roku, ki ga je sodišče določilo za plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka pritožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena).
  • 503.
    VDSS Sodba Pdp 372/2017
    9.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00006910
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - odsotnost z dela
    Ravnanje delodajalca, ko ve, da se delavec nahaja v prostorih, ki jih je toženka zagotavljala za stanovanja v Nemčiji, pa kljub temu vabilo na zagovor pošiljal na naslove, za katere ve, da delavca tedaj ni tam, je nezakonito. Posledično je nepravilna in nezakonita trditev toženke, da je bilo tožniku vabilo na zagovor s fikcijo vročitve vročeno 22. 4. 2016. Na podlagi navedenega se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo prvostopnega sodišča, da je toženka ravnala v nasprotju z določbo 2. odstavka 85. člena ZDR-1, saj tožniku pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in da niso podane okoliščine zaradi katerih bi bilo od toženke neupravičeno pričakovati, da tožniku zagovor omogoči. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 504.
    VDSS Sodba Psp 363/2017
    9.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00007160
    ZPIZ-2 člen 194, 197.. OZ člen 190, 193, 378.. ZS-UPB4 člen 3.
    starostna pokojnina - preplačilo - zakonske zamudne obresti - pravna praznina - zavod
    Pravno praznino ZPIZ-2, ki dolžnosti vrnitve neupravičene pridobitve zavoda ne ureja, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno. Neposredno pravno urejeni primer in analogni primer imata enako pravno vrednost, zaradi česar je potrebno sklepati, da za oba velja enaka pravna posledica. Že po načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS je potrebno enake primere obravnavati enako. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Če se zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva po 3. členu ZS predpise, ki urejajo podobne primere. Ker je zavod upravičen do vračila neupravičeno izplačanih denarnih zneskov, je po analognem sklepanju tudi zavarovanec upravičen do vračila brez podlage že vrnjenih denarnih zneskov. Če je torej zavarovanec na podlagi dokončnih in pravnomočnih preplačilnih odločb, preplačilo vrnil tožencu, pa so bile kasneje preplačilne odločbe odpravljene, je odpadla pravna podlaga za vrnitev preplačila. Torej je toženec neupravičeno pridobitev ob smiselni uporabi 194. člena ZPIZ-2 in 190. člen OZ dolžan vrniti zavarovancu. Obseg vrnitve neupravičene pridobitve pa določa 193. člen OZ.
  • 505.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 528/2017
    9.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00008116
    OZ člen 190, 190/3, 191, 193.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
    vrnitev izplačanih sredstev - pravnomočna sodba - zavrnjen zahtevek - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - pobotni ugovor - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se za neutemeljeno plačilo šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je plačilo, ki je dano zgolj zato, da se je tožeča stranka izognila prisilni izvršbi, in na katerega ni pristala, ker je hkrati s plačilom vložila izredno pravno sredstvo (revizijo), izenačeno s plačilom, pri katerem si dolžnik pridrži pravico zahtevati nazaj, kar je plačal.

    Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je meritorno odločalo o pobotnem ugovoru, čeprav je bilo o terjatvi, ki jo je tožena stranka v obravnavanem delovnem sporu uveljavljala v pobot, že pravnomočno odločeno v drugem sporu pred naslovnim sodiščem.
  • 506.
    VDSS Sodba Pdp 560/2017
    9.11.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00006612
    ZDR-1 člen 73, 89, 89/1, 89/1-2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - direktor
    Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožena stranka tožniku morala, če je želela doseči prenehanje njegovega delovnega razmerja na delovnem mestu likvidacijski upravitelj, podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki bi se v skladu z 73. členom ZDR-1 lahko dogovorili za drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, tj. da pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha z odpoklicem tožnika s statusnopravne funkcije likvidacijskega upravitelja. Vendar se nista. Pogodba o zaposlitvi namreč ne vsebuje nobenih določil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da preneha veljati z razrešitvijo tožnika s te funkcije.

    Ni dvoma, da delavec, ki je odpoklican s statusnopravne funkcije po določbah statusnopravne zakonodaje ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu, ki velja za to funkcijo. Tožena stranka je tako tožniku pravilno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Z odpoklicem s funkcije likvidacijskega upravitelja dne 15. 11. 2015 je nastal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi za to delovno mesto pa je med pravdnima strankama še vedno veljala. Zato je tožena stranka morala imeti možnost, da to pogodbo o zaposlitvi odpove in s tem doseže prenehanje delovnega razmerja.
  • 507.
    VSL Sklep II Cp 2398/2017
    8.11.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00006494
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - obseg sodnega varstva posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - prepovedni del sklepa o motenju posesti - izvrševanje posesti - posest parkirišča - delna izpolnitev zahtevka
    Ugovor spremenjene tožbe, po izteku 30 dnevnega roka v motenjski pravdi, ni utemeljen, ker obseg varstva, ki ga je zahtevala tožeča stranka ob vložitvi tožbe, ni večji, niti drugačen od tistega, ki ga je v končni odločbi določilo sodišče. V času, ko je sodišče odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, na parkirnih mestih ni bilo več vozil tožene stranke, zato restitucijski zahtevek ni bil utemeljen. Gotovo pa je, glede na ugotovljeno dejansko stanje v pravdnem postopku, tožeča stranka izražala interes za prepoved nadaljnjih motenj parkiranja.
  • 508.
    VSL Sklep III Cpg 891/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00005237
    ZPP člen 70, 70-6. ZFPPIPP člen 121, 399, 399/2, 399/2-1, 399/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
    osebni stečaj - izločitev sodnika - odklonilni razlog - pritožbeni razlog
    Stečajni dolžnik sodnici v bistvu očita zmotno dejansko in pravno presojo pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodničino odločitev, ne pa sodničino izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva in ne izločitev sodnika.
  • 509.
    VSL Sklep Cst 621/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00005213
    ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 281. ZGD-1 člen 623, 623/4.
    začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - udeležba stranke na naroku - zamuda stranke - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - domneva umika predloga - obstoj upnikove terjatve - oddelitev družbe - sprememba firme
    Po tretjem odstavku 239. člena ZFPPIPP velja zakonska presumpcija umika upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka. V zvezi z neudeležbo na naroku in posledice, ki iz nje nastanejo po samem zakonu, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da sama zamuda stranke na narok še ne pomeni njene neudeležbe na naroku, če v času zamude narok še ni bil končan. Prav taka je bila situacija, ko je pooblaščenka upnika pristopila na narok ob 9:06 uri, narok pa je bil končan ob 9:40 uri.

    Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča, da je bila po Pogodbi o oddelitvi in prevzemu z dne 23. 1. 2013 H. L. d.o.o. prenosna družba, družbi H. P. d.o.o. in H. C. d.o.o. pa sta bili prevzemni družbi. Pritožnika pa zmotno izhajata iz predpostavke, da je prevzemna družba za del premoženja tudi H., saj vztrajata pri tem, da bi navedeni upnik moral izkazati prehod terjatve iz družbe H. L. nanj. Izhajata torej iz predpostavke, da sta družbi H. L. kot prenosna družba in H. dva različna pravna subjekta, kar pa ne drži. Gre za isti pravni subjekt, ki je le spremenil firmo (iz H. L. v H.) in zato ne gre za noben prehod premoženja iz enega pravnega subjekta na drugega.

    Ker je H. (kot predlagajoči upnik začetka stečajnega postopka nad dolžnikom) izkazal spremembo firme, mu drugih dokazil o prenosu terjatve nanj ni bilo treba predložiti, saj je tudi po spremembi firme šlo za istega upnika.
  • 510.
    VSL Sodba in sklep II Cp 2110/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00005550
    ZDen člen 32, 69. ZOR člen 111, 1098. ZUP člen 260, 263, 279.
    pravni interes za ugotovitveno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - nesklepčna tožba - pogodbena volja strank - nesporazum - poravnava - poravnava v denacionalizacijskem postopku - ovira za vrnitev podržavljenega premoženja - napaka v denacionalizacijskem postopku - upravni postopek
    Iz 69. člena ZDen izhaja, da mora na to, da poravnava ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, paziti denacionalizacijski organ. Slednji je zato tisti, ki bi moral paziti na to, da nepremičnina parc. št. 511/2 k. o. X ne bi bila vključena v poravnavo, če drži, da na njej stoji objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju (32. člen ZDen). V kolikor tega ni storil (zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ali zaradi spregleda te postopkovne dolžnosti) oziroma je bila morebiti presoja napačna (zmotna uporaba materialnega prava), gre za napako, ki bi jo morala tožnica uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku denacionalizacije.
  • 511.
    VSL Sklep Cst 599/2017
    8.11.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00005239
    ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/5, 374, 374/1, 374/1-3, 374/3, 374/6.
    osebni stečaj - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - ocena vrednosti premoženja - razdelitev stroškov - ločitveni upniki
    Če nastane isti strošek v zvezi z več posebnimi stečajnimi masami, je treba stroške porazdeliti na vsako posamezno posebno stečajno maso. Res je, da take situacije zakon izrecno ne ureja, vendar je iz smisla določbe petega odstavka 226. člena ZFPPIPP mogoče razbrati, da se pri izračunu deleža stroškov upošteva ocenjena vrednost premoženja, ne pa višina priznanih terjatev, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za zapolnitev pravne praznine glede porazdelitve stroškov med več ločitvenih upnikov, na katere so bile prenesene posamezne posebne stečajne mase, najprimerneje smiselno uporabiti kriterij ocenjene vrednosti premoženja, to je razmerje med vrednostjo posamezne posebne stečajne mase in vrednostjo vseh posebnih stečajnih mas, v zvezi s katerimi so nastali stroški, ki jih morajo ločitveni upniki plačati v stečajno maso.
  • 512.
    VSL Sodba II Cp 1026/2017
    8.11.2017
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00005294
    SZ-1 člen 95. OZ člen 615.
    najemna pogodba - podaljšanje najemnega razmerja - službeno stanovanje - sklenitev aneksa - molče obnovljen zakup
    Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da glede na specialno določilo 95. člena SZ-1 v stanovanjskih razmerjih ni mogoče uporabiti splošne določbe 615. člena OZ o molče obnovljenem zakupu. SZ-1 namreč izključuje možnost nadaljevanja najemnega razmerja za določen čas brez sklenitve aneksa k najemni pogodbi, ki mora biti sklenjen 30 dni pred potekom najema za določen čas. Sodna praksa je enotna, da gre za specialno določilo, ki izključuje uporabo 615. člena OZ.
  • 513.
    VSM Sklep II Kp 10287/2016
    8.11.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010472
    ZKP člen 167, 167/1, 167/2.
    preiskava - uvedba preiskave - obstoj utemeljenega suma
    Eden od pogojev za začetek preiskave je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov, temelji pa na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. V fazi odločanja ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je seveda treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zaradi navedenega tako za presojo utemeljenega suma ni potrebno, da se v predkazenskem postopku zberejo vsi dokazi, ampak da se ugotovijo tista dejstva in zberejo tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
  • 514.
    VSL Sklep II Cp 2093/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00005606
    SPZ člen 24, 24/1, 33. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/2.
    motenje posesti - posestno varstvo - petitorna pravda - neuspeh v petitorni pravdi - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbe - izrek sklepa o motenju posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - sodna praksa - prepovedana ravnanja - opis dejanja v izreku - začasna odredba - obseg posestnega varstva - posredna in neposredna posest - procesne kršitve
    Sodna praksa v motenjskih sporih še zmeraj dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. V novejši sodni praksi je zaslediti tudi teoretično pravilnejše ravnanje, ko sodišča ugotovitvene dele tožb zavračajo, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev - nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je, kot utemeljeno izpostavljata pritožnika, spregledalo, da je s tem prva točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencema prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnika, ostala v pretežni meri nedorečena. Ob izbranem pristopu bi moralo sodišče prve stopnje dejanja, ki so tožencema prepovedana, natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.

    Posestno varstvo je začasno varstvo in je smiselno le do dokončanja spora o pravici, zato je utemeljen zaključek, da tožnik, ki v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice, ne uživa več posestnega varstva.
  • 515.
    VSL Sklep II Cp 2494/2017
    8.11.2017
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00005619
    ZIZ člen 272, 272/2.
    odločanje o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop - nujnost izdaje začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nastanek nenadomestljive škode - ponavljajoče se motilno dejanje
    Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča sodišče na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.

    Za presojo predloga o izdani začasni odredbi sodišče odloča na podlagi navedb pravdnih strank in procesnega gradiva, ki ga ima v spisu.

    Sodišče je med postopkom izdalo ureditveno začasno odredbo, katere namen ni zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika, ampak takojšnja ureditev spornega razmerja.

    Z nanašanjem novih ovir ni šlo za novo motilno dejanje, ampak nadaljevanje prvega in da gre za trajajoče motenje.

    Sodna praksa se je večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše. V obravnavanem primeru je onemogočen dostop s prevoznimi sredstvi do (dela) hiše, gospodarskih poslopij in vrta, saj je pot, na kateri so nastavljene ovire, edini dostop za vsa prevozna sredstva.
  • 516.
    VSL Sklep Cst 613/2017
    8.11.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00005214
    ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
    začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
    Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.

    Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
  • 517.
    VSL Sodba I Cp 1794/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00005142
    ZPP člen 180, 278, 278/1, 278/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 443, 450, 451, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 62.
    spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - neprerekana dejstva - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti
    Tožena stranka je v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le trdila, da ne ve zakaj gre, ker ni dobila listin in ker ne dolguje ničesar. Ko je tožeča stranka dopolnila tožbo in poslala vse priloge, kar je toženec z vsemi ustreznimi opozorili prejel, ni odgovoril. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je možno odločati na podlagi predloženih pisnih dokazov in je ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP ter ni opravilo glavne obravnave.
  • 518.
    VSL Sklep Cst 622/2017
    8.11.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00005506
    ZFPPIPP člen 152, 235, 236, 236/2, 236/2-3, 236/3, 237a, 238, 238/3.
    poenostavljena prisilna poravnava - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
    Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Ker glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati, obstaja pravna praznina glede ureditve razmerja med tema dvema postopkoma. Pri zapolnitvi pravne praznine se zato sodišče po ustaljeni sodni praksi opira na pravila ZFPPIPP, ki urejajo razmerje med postopkom redne prisilne poravnave in stečajnim postopkom. Zato lahko, ob upoštevanju predpostavk iz 235 do 238. člena ZFPPIPP, dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

    Če bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bo lahko upnik ob odločanju o predlogu za začetek stečaja z navedbo domnevo izpodbijal in dokazoval, da dolžnik z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
  • 519.
    VSL Sodba I Cpg 772/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00005471
    ZPP člen 236, 241, 241/1, 287, 287/2.
    dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazovanje s pričami - zaslišanje priče - podatki o priči - naslov priče - sodba presenečenja
    Predlagane dokaze je mogoče zavrniti ne zgolj iz razloga po drugem odstavku 287. člena ZPP. Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila. Iz določbe 236. člena ZPP izhaja, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.
  • 520.
    VSL Sodba I Cp 2051/2017
    8.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
    VSL00005200
    SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
    priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
    Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.

    Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
  • <<
  • <
  • 26
  • od 31
  • >
  • >>