Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da glede na specialno določilo 95. člena SZ-1 v stanovanjskih razmerjih ni mogoče uporabiti splošne določbe 615. člena OZ o molče obnovljenem zakupu. SZ-1 namreč izključuje možnost nadaljevanja najemnega razmerja za določen čas brez sklenitve aneksa k najemni pogodbi, ki mora biti sklenjen 30 dni pred potekom najema za določen čas. Sodna praksa je enotna, da gre za specialno določilo, ki izključuje uporabo 615. člena OZ.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s priposestvovanjem ne more nadomestiti celotne verige pravnih naslovov. 20. člen ZVEtL-1 (prej 6. člen ZVEtL) namreč pridobitelja posameznega dela ne odvezuje obveznosti, da predloži pravni naslov, temveč mu le ni treba izkazati nepretrganega pravnega nasledstva. Zadnji pridobitelj lahko, če ne more izpolniti navedenega dokaznega bremena, namesto tega na način, urejen v 20. členu ZVEtL-1, z verjetnostjo izkaže izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe (po splošnih predpisih).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005810
OZ člen 131, 147, 147/1. ZVZD-1 člen 5.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec tretjim osebam - protipravnost ravnanja - izključitev odgovornosti
Ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je tožnik na lastno željo skočil na dvižno mizo in da mu slednjega ni naročila delavka prve toženke, je utemeljen zaključek sodišča, da toženki ne moreta odgovarjati za škodo, ki mu je nastala.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneve insolventnosti - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - predlog upnika - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pravni interes upnika za začetek stečaja
Če so izpolnjene predpostavke, ki jih glede položaja insolventnosti določa 14. člen ZFPPIPP, ima vsak upnik pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Dolžnik pa lahko v postopku po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Že zato dolžnik s pritožbeno navedbo, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
dokazna ocena - pasivna legitimacija - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - dokazovanje - pristop k dolgu - delno plačilo dolga
Podjemna pogodba se lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami, kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.
poenostavljena prisilna poravnava - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Ker glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati, obstaja pravna praznina glede ureditve razmerja med tema dvema postopkoma. Pri zapolnitvi pravne praznine se zato sodišče po ustaljeni sodni praksi opira na pravila ZFPPIPP, ki urejajo razmerje med postopkom redne prisilne poravnave in stečajnim postopkom. Zato lahko, ob upoštevanju predpostavk iz 235 do 238. člena ZFPPIPP, dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Če bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bo lahko upnik ob odločanju o predlogu za začetek stečaja z navedbo domnevo izpodbijal in dokazoval, da dolžnik z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - odstop od pogodbe - zaposlitev v Republiki Sloveniji - vrnitev štipendije
Zamuda z dokončanjem študija pa (tudi) po presoji pritožbenega sodišča, ne daje podlage za razdrtje pogodbe in utemeljenost tožbenega zahtevka. Stališče pritožnika, da je bila v danem primeru pogodba ob nastopu zamude razdrta po samem zakonu v skladu s prvim odstavkom 104. člena OZ, je zmotno. Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodba nikjer ne določa, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00005200
SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.
Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005667
KZ člen 228, 228/1.. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje
Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005606
SPZ člen 24, 24/1, 33. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/2.
motenje posesti - posestno varstvo - petitorna pravda - neuspeh v petitorni pravdi - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbe - izrek sklepa o motenju posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - sodna praksa - prepovedana ravnanja - opis dejanja v izreku - začasna odredba - obseg posestnega varstva - posredna in neposredna posest - procesne kršitve
Sodna praksa v motenjskih sporih še zmeraj dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. V novejši sodni praksi je zaslediti tudi teoretično pravilnejše ravnanje, ko sodišča ugotovitvene dele tožb zavračajo, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev - nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je, kot utemeljeno izpostavljata pritožnika, spregledalo, da je s tem prva točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencema prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnika, ostala v pretežni meri nedorečena. Ob izbranem pristopu bi moralo sodišče prve stopnje dejanja, ki so tožencema prepovedana, natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
Posestno varstvo je začasno varstvo in je smiselno le do dokončanja spora o pravici, zato je utemeljen zaključek, da tožnik, ki v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice, ne uživa več posestnega varstva.
odločanje o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop - nujnost izdaje začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nastanek nenadomestljive škode - ponavljajoče se motilno dejanje
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča sodišče na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
Za presojo predloga o izdani začasni odredbi sodišče odloča na podlagi navedb pravdnih strank in procesnega gradiva, ki ga ima v spisu.
Sodišče je med postopkom izdalo ureditveno začasno odredbo, katere namen ni zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika, ampak takojšnja ureditev spornega razmerja.
Z nanašanjem novih ovir ni šlo za novo motilno dejanje, ampak nadaljevanje prvega in da gre za trajajoče motenje.
Sodna praksa se je večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše. V obravnavanem primeru je onemogočen dostop s prevoznimi sredstvi do (dela) hiše, gospodarskih poslopij in vrta, saj je pot, na kateri so nastavljene ovire, edini dostop za vsa prevozna sredstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005730
KZ člen 244, 252. ZKP člen 83, 236, 236/1, 236/1-5, 237. Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 10, 10/5, 10/5-e.
pravna dobrota - privilegirana priča - odvetnik - oprostitev pričanja - zaslišanje preko videokonference - mednarodna pravna pomoč - poklicna tajnost
Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v 10. členu točke 5e izrecno določa, da lahko oseba, ki je zaslišana preko videokonference, uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke.
Ker sta se tuji priči na zaslišanju prek videokonference sklicevali na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika in odklonili pričanje, je bilo treba iz sodnega spisa izločiti zapisnika o njunem zaslišanju pred pristojnimi pravosodnimi organi Luksemburga v okviru medsebojne pravne pomoči, ker sta bila takrat zaslišana, ne da bi bila predhodno poučena, da sta kot odvetnika dolžnosti pričanja oproščena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005213
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 281. ZGD-1 člen 623, 623/4.
začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - udeležba stranke na naroku - zamuda stranke - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - domneva umika predloga - obstoj upnikove terjatve - oddelitev družbe - sprememba firme
Po tretjem odstavku 239. člena ZFPPIPP velja zakonska presumpcija umika upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka. V zvezi z neudeležbo na naroku in posledice, ki iz nje nastanejo po samem zakonu, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da sama zamuda stranke na narok še ne pomeni njene neudeležbe na naroku, če v času zamude narok še ni bil končan. Prav taka je bila situacija, ko je pooblaščenka upnika pristopila na narok ob 9:06 uri, narok pa je bil končan ob 9:40 uri.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča, da je bila po Pogodbi o oddelitvi in prevzemu z dne 23. 1. 2013 H. L. d.o.o. prenosna družba, družbi H. P. d.o.o. in H. C. d.o.o. pa sta bili prevzemni družbi. Pritožnika pa zmotno izhajata iz predpostavke, da je prevzemna družba za del premoženja tudi H., saj vztrajata pri tem, da bi navedeni upnik moral izkazati prehod terjatve iz družbe H. L. nanj. Izhajata torej iz predpostavke, da sta družbi H. L. kot prenosna družba in H. dva različna pravna subjekta, kar pa ne drži. Gre za isti pravni subjekt, ki je le spremenil firmo (iz H. L. v H.) in zato ne gre za noben prehod premoženja iz enega pravnega subjekta na drugega.
Ker je H. (kot predlagajoči upnik začetka stečajnega postopka nad dolžnikom) izkazal spremembo firme, mu drugih dokazil o prenosu terjatve nanj ni bilo treba predložiti, saj je tudi po spremembi firme šlo za istega upnika.
Pravilno tožena stranka opozarja na neustreznost zahtevka tožeče stranke v točki II. izreka izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na opuščanje dejanj zaradi varstva tožeče stranke pred nedovoljenimi imisijami. Imisije so, kot to pravilno v točki 18. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, nedovoljene (protipravne), če poseg, ki vpliva na nepremičnino soseda, preseže tolerančni prag oz. ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo. Te pogoje je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri oblikovanju opustitvenega zahtevka. V tem konkretnem primeru, ko je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke opustitev prav vseh dejanj, s katerimi bi ovirala nemoteno uporabo opisane steklene pregradne stene in vhoda v opisani poslovni prostor tožeče stranke zaradi svetlobe, razgleda, postavljanja označb dejavnosti tožeče stranke in obvestil za stranke, pa je povsem očitno, kar pritožbeno pravilno izpostavlja tudi tožena stranka, da pri oblikovanju zahtevka tožeča stranka kljub opozorilom tožene stranke in pozivu sodišča na ustrezno dopolnitev oz. popravo tožbenega zahtevka ni upoštevala temeljnega načela, da je poseg (dejanje) protipraven (predstavlja nedovoljeno imisijo) le, če presega krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo.
Bistven in odločilen razlog za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka (na odstranitev zidov skupaj z vrati med njima in skupaj z leseno oblogo na zunanjem zidu) je ta, da se je z namestitvijo zidov in vrat bistveno spremenil dostop do lepotilnega salona tožeče stranke, ki je pomembno oviran in v pomembni meri otežuje izvrševanje služnostne pravice uporabe hodnika.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - odpust - nova dejstva - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - meje pravnomočnosti - nov postopek
Pritožba se opira na dejstva, ki jih je pritožnica zaznala po koncu obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar skladno s teorijo in enotno sodno prakso ne more biti predmet pritožbenih novot. Pravnomočnost se namreč lahko razteza zgolj na tisti sklop dejstev, ki jih je še bilo mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, ki so obstajala v času sojenja. V pritožbi zatrjevana nova dejstva glede simptomov bolezni udeleženca in njegovega obnašanja zato ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predstavljajo pa razlog za uvedbo novega postopka za sprejem udeleženca na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga v skladu s 40. členom ZDZdr lahko sproži tudi pritožnica kot izvajalka psihiatričnega zdravljenja.
Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena SPZ in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.
V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde.
ZPP člen 180, 278, 278/1, 278/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 443, 450, 451, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - neprerekana dejstva - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka je v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le trdila, da ne ve zakaj gre, ker ni dobila listin in ker ne dolguje ničesar. Ko je tožeča stranka dopolnila tožbo in poslala vse priloge, kar je toženec z vsemi ustreznimi opozorili prejel, ni odgovoril. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je možno odločati na podlagi predloženih pisnih dokazov in je ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP ter ni opravilo glavne obravnave.
ZFPPIPP člen 331, 331/4, 331/4-2, 383, 383/1, 395, 395/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebni stečaj - izpraznitev stanovanjske hiše - nezakoniti sklep - solastni delež - nezavezujoče zbiranje ponudb - prodaja solastne nepremičnine
Predmet prodaje v stečajnem postopku je lahko le premoženje stečajnega dolžnika. Le za to premoženje veljajo posebna pravila o prodaji. Vse dokler solastna stvar ni razdeljena, pa naložitev dolžniku, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
Ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo predlogu upravitelja, da je po neuspešni prvi prodaji dolžnikovega solastniškega deleža nepremičnin najprimernejši način prodaje na podlagi neposrednih pogajanj z zainteresiranimi kupci. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj utemeljil svoj predlog s stališčem, da bo lažje našel kupca, če se bodo nepremične prodajale kot celota. Za tako prodajo, ki jo bo lahko izvedel z ostalimi solastniki, pa je najprimerneje izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.