poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zloraba pravic - trditveno in dokazno breme - verjeten izkaz terjatve - poslovna skrivnost - pritožbeni stroški - stroški dolžnika - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic.
Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč s predložitvijo (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve upnika. Poleg tega je sodišču prve stopnje predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopa, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti.
Ključno je, da upnik v utemeljitev zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni podal zadostne trditvene podlage in ne predložil zadostnih dokazov.
Glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka se smiselno uporabljajo določbe ZPP o stroških pravdnega postopka.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s priposestvovanjem ne more nadomestiti celotne verige pravnih naslovov. 20. člen ZVEtL-1 (prej 6. člen ZVEtL) namreč pridobitelja posameznega dela ne odvezuje obveznosti, da predloži pravni naslov, temveč mu le ni treba izkazati nepretrganega pravnega nasledstva. Zadnji pridobitelj lahko, če ne more izpolniti navedenega dokaznega bremena, namesto tega na način, urejen v 20. členu ZVEtL-1, z verjetnostjo izkaže izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe (po splošnih predpisih).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005976
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150. ZVZD člen 3, 5, 5/1. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - padec s strehe - varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost naročnika
Sodna praksa razširja odškodninsko odgovornost delodajalca na naročnika dela le, če je ta nosilec dejavnosti, to je organizator del oziroma glavni izvajalec, ki je kot tak dolžan poskrbeti za varnost vseh delavcev na gradbišču, kar je podano zlasti v primerih skupnih delovišč, v katerih je soudeleženih več izvajalcev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je prva toženka nastopala izključno v vlogi naročnice dela (in ne kot organizatorka dela), ki ga je izvajal le en izvajalec.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneve insolventnosti - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - predlog upnika - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pravni interes upnika za začetek stečaja
Če so izpolnjene predpostavke, ki jih glede položaja insolventnosti določa 14. člen ZFPPIPP, ima vsak upnik pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Dolžnik pa lahko v postopku po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Že zato dolžnik s pritožbeno navedbo, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 233, 233/1, 380, 380/1, 383, 383/7, 383/7-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - postopek osebnega stečaja - nemožnost preizkusa sklepa - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo niti, kaj predstavlja naknadno najdeno premoženje stečajnega dolžnika, niti ni navedlo dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre res za premoženje, navedeno v 1. točki sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP. Pritožnikovi očitki, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, so zato utemeljeni. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil: prvič, če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti, do pravnomočnosti sklepa odpusta obveznosti in drugič, v drugih primerih, do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005541
KZ-1B člen 93,93/1. KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP-UPB8 člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - časovna uporaba materialnega prava - denarna kazen
Pri izrekanju enotne kazni, tako pri nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP, ko se združujejo kazni po pravnomočnih sodbah, kot v primeru, ko se ob izreku sodbe obdolžencu po prvem odstavku 55. člena KZ-1 izreče enotna kazen ob upoštevanju kazni za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, in izrečenih kazni po pravnomočnih sodbah, se uporabi kazenski zakon, ki je veljal v času, ko so nastopili pogoji za izrek enotne kazni, torej z nastopom pravnomočnosti oziroma izreka zadnje sodbe, v obravnavanem primeru sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2015 z dne 13. 2. 2015.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek. Tako postopanje ne bi bilo ekonomično. Prav tako je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
nepremoženjska škoda - padec na pločniku - dolžnost vzdrževanja - odgovornost občine - odgovornost komunalnega podjetja - pasivna legitimacija - funkcionalno zemljišče k stavbi - jašek za meteorne vode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
Tožniki niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka. Tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe niso umaknili zaradi izpolnitve zahtevka, temveč, ker je bila njena ničnost (pravnomočno) ugotovljena v drugem, vzporedno potekajočem postopku (med drugimi pravdnimi strankami).
kršitev pogodbene obveznosti - skrbnost ravnanja - pravila stroke - postavitev novega izvedenca - povezane osebe
Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.
Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.
izbris brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
V 431. členu ZFPPIPP je urejen postopek odločanja o začetku postopka izbrisa. Ta se praviloma izvede po uradni dolžnosti, na predlog pa le v primeru upravičenega predlagatelja po 433. členu, to je lastnika poslovnega prostora, kadar gre za izbris na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da lastnik poslovnega prostora ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Na podlagi trditev, da družba ne naslovu ne posluje in ne prejema pošte, ni mogoče začeti postopka za izbris na predlog.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obrambe, na katere se v pritožbi sklicujejo zagovorniki in zatrjujejo, da je z njihovo zavrnitvijo bila kršena pravica do obrambe obdolženca in da so bile kršene ustavne pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je namreč tehtno obrazložilo zakaj posameznih predlaganih dokazov ni izvedlo, pri čemer je izhajalo iz ugotovitve, da razpolaga s potrebnimi podatki in da je izvedlo vse dokaze, ki so bili pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na dokazne predloge strank, temveč samo presoja pravno materialno relevantnost posameznih predlaganih dokazov.
ZD člen 132, 142, 145, 145/1. ZPP člen 158, 158/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - trenutek prehoda zapuščine na dediča - razpolaganje z zapuščino - odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe
Pritožbeni argument, da dedič pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ne more razpolagati z zapuščino, ne drži. Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje. S tem trenutkom pridobijo vsa lastninska upravičenja (prvi odstavek 145. člena ZD). Vezani so le na enaka upravičenja morebitnih sodedičev, kar pa je neogibno povezano z naravo skupnolastninske skupnosti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, in sicer tistih, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja in na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca in predstavljajo dejanski temelj sodbe. Prav tako ni mogoče govoriti o nejasnih razlogih, prav tako pa ni zaslediti nobenega nasprotja med tistim, kar navaja sodišče prve stopnje v razlogih sodbe in med izvedenimi dokazi, kot to trdi zagovornik, ki takšne svoje trditve niti ne konkretizira, ampak poskuša prikazati uveljavljano kršitev s ponavljanjem izpovedb tekom postopka zaslišanih prič in s podajo lastne ocene njihovih izpovedb, kot že navedeno. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.