ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/5, 374, 374/1, 374/1-3, 374/3, 374/6.
osebni stečaj - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - ocena vrednosti premoženja - razdelitev stroškov - ločitveni upniki
Če nastane isti strošek v zvezi z več posebnimi stečajnimi masami, je treba stroške porazdeliti na vsako posamezno posebno stečajno maso. Res je, da take situacije zakon izrecno ne ureja, vendar je iz smisla določbe petega odstavka 226. člena ZFPPIPP mogoče razbrati, da se pri izračunu deleža stroškov upošteva ocenjena vrednost premoženja, ne pa višina priznanih terjatev, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za zapolnitev pravne praznine glede porazdelitve stroškov med več ločitvenih upnikov, na katere so bile prenesene posamezne posebne stečajne mase, najprimerneje smiselno uporabiti kriterij ocenjene vrednosti premoženja, to je razmerje med vrednostjo posamezne posebne stečajne mase in vrednostjo vseh posebnih stečajnih mas, v zvezi s katerimi so nastali stroški, ki jih morajo ločitveni upniki plačati v stečajno maso.
Pri skupinskem delovanju, ko so obdolženec in drugi organizirani storilci skupaj in na različne načine prispevali k oškodovančevim telesnim poškodbam, ni pomembno katero poškodbo je oškodovancu povzročil kateri izmed posameznikov. Prispevek vsakega posameznika je enakovreden izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja, skupen učinek njihovega delovanja pa je nastanek telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče pa še enkrat poudarja, da je ne glede na vse obrazloženo bil obdolženec tisti, ki je oškodovancu s svojimi udarci med drugim povzročil tudi zlom spodnje čeljusti.
dokazna ocena - pasivna legitimacija - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - dokazovanje - pristop k dolgu - delno plačilo dolga
Podjemna pogodba se lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami, kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.
pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - odstop od pogodbe - zaposlitev v Republiki Sloveniji - vrnitev štipendije
Zamuda z dokončanjem študija pa (tudi) po presoji pritožbenega sodišča, ne daje podlage za razdrtje pogodbe in utemeljenost tožbenega zahtevka. Stališče pritožnika, da je bila v danem primeru pogodba ob nastopu zamude razdrta po samem zakonu v skladu s prvim odstavkom 104. člena OZ, je zmotno. Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodba nikjer ne določa, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem času.
Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena SPZ in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.
V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da glede na specialno določilo 95. člena SZ-1 v stanovanjskih razmerjih ni mogoče uporabiti splošne določbe 615. člena OZ o molče obnovljenem zakupu. SZ-1 namreč izključuje možnost nadaljevanja najemnega razmerja za določen čas brez sklenitve aneksa k najemni pogodbi, ki mora biti sklenjen 30 dni pred potekom najema za določen čas. Sodna praksa je enotna, da gre za specialno določilo, ki izključuje uporabo 615. člena OZ.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneve insolventnosti - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - predlog upnika - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pravni interes upnika za začetek stečaja
Če so izpolnjene predpostavke, ki jih glede položaja insolventnosti določa 14. člen ZFPPIPP, ima vsak upnik pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Dolžnik pa lahko v postopku po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Že zato dolžnik s pritožbeno navedbo, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
kršitev pogodbene obveznosti - skrbnost ravnanja - pravila stroke - postavitev novega izvedenca - povezane osebe
Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.
Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
Vsak postopek zavarovanja je samostojen postopek. To pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge.
nepremoženjska škoda - padec na pločniku - dolžnost vzdrževanja - odgovornost občine - odgovornost komunalnega podjetja - pasivna legitimacija - funkcionalno zemljišče k stavbi - jašek za meteorne vode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
omogočanje uživanja prepovedanih drog - mladoletna oseba
Temeljno obliko predmetnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 187. člena KZ-1 stori, kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih nedovoljenih snovi v športu ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu. Obtožencu opis dejanja očita dve od več alternativnih oblik izvršitve in sicer, da je oškodovanki dal da uživa prepovedani drogi (kokain in konopljo) ter da ji je dal na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog. Predmetno kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba prepovedano drogo zaužije. Hujša oblika tega kaznivega dejanja je storjena, če med drugim, storilec kaznivo dejanje stori proti mladoletni osebi, torej osebi, ki še ni stara osemnajst let. Storilcu mora biti ta odločilna okoliščina hujše oblike kaznivega dejanja seveda znana, kar v predmetni kazenski zadevi ni bilo sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005198
ZPP člen 8, 206, 206/2. ZZZDR člen 57. ZIZ člen 33, 264, 264/1, 264/1-3, 278, 278/3.
obseg in deleži na skupnem premoženju - obstoj terjatev - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe
Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
S potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje je postala pravnomočna odločitev, da terjatev (več) ne obstaja (je prenehala), pri čemer tudi začasna odredba, izdana z namenom njenega varovanja, deli njeno usodo - preneha (3. točka 264. člena v zvezi s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ).
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev
Tožnikova ustvaritev družine ni bila okoliščina, ki bi spremenila naravo in intenzivnost vezi med tožnikom in pokojnim bratom. Ker je pokojni brat tudi potem, ko se je tožnik poročil, dlje časa živel v istem stanovanju kot tožnik, del tožnikove družinske skupnosti pa je ostal tudi po odselitvi v socialno stanovanje, je utemeljen sklep, da je med njima vse do bratove smrti obstajala trajnejša življenjska skupnost v pomenu tretjega odstavka 180. člena OZ.
ZASP člen 37, 37/2, 37/3, 39, 39/1, 50, 128, 128/2, 147, 154, 154/1, 189, 189/4. URS člen 60.
privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - fonogram - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov
Tožnice (proizvajalke fonogramov) imajo same pravico do uveljavljanja zahtevkov. Razlaga, po kateri bi tožnice kot materialnopravne upravičenke ne mogle uveljavljati svojih pravic same, bi pripeljala do tega, da bi avtorji in imetniki avtorski sorodnih pravic ostali brez vsake možnosti uveljavljanja svojih pravic v času, ko nobena kolektivna organizacija nima več dovoljenja za uveljavljanje teh pravic. To ne bi bilo v skladu z ureditvijo, kot jo je uveljavila Ustava Republike Slovenije, s katero je izrecno zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Nasprotovalo bi tudi pravici do sodnega varstva, ki je zagotovljena s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS. Takšno stališče podpira končno tudi odločba VS RS, opr. št. III Ips 33/2014. V njej je bila sicer tožeča stranka kolektivna organizacija, toda odločba ne glede na to pojasnjuje, katera oseba je upravičena do uveljavljanja zahtevkov, če jih ne more uveljavljati kolektivna organizacija.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, in sicer tistih, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja in na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca in predstavljajo dejanski temelj sodbe. Prav tako ni mogoče govoriti o nejasnih razlogih, prav tako pa ni zaslediti nobenega nasprotja med tistim, kar navaja sodišče prve stopnje v razlogih sodbe in med izvedenimi dokazi, kot to trdi zagovornik, ki takšne svoje trditve niti ne konkretizira, ampak poskuša prikazati uveljavljano kršitev s ponavljanjem izpovedb tekom postopka zaslišanih prič in s podajo lastne ocene njihovih izpovedb, kot že navedeno. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.