Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obrambe, na katere se v pritožbi sklicujejo zagovorniki in zatrjujejo, da je z njihovo zavrnitvijo bila kršena pravica do obrambe obdolženca in da so bile kršene ustavne pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je namreč tehtno obrazložilo zakaj posameznih predlaganih dokazov ni izvedlo, pri čemer je izhajalo iz ugotovitve, da razpolaga s potrebnimi podatki in da je izvedlo vse dokaze, ki so bili pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na dokazne predloge strank, temveč samo presoja pravno materialno relevantnost posameznih predlaganih dokazov.
O stroških postopka bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sodbo, pa tega ni storilo. Pritožbeno opozorilo, da o stroških postopka še ni odločeno, je treba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
posojilna pogodba - posojilojemalec - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - dokazovanje
Odgovor na vprašanje, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja oziroma kdo je z njim (dejansko) razpolagal, za presojo, kdo napram tožniku nastopa posojilojemalec oziroma kot oseba, ki je dolžna posojilo vrniti, ni bistven. Bistveno je zgolj to, da je bilo posojilo dano in da se je toženec kot njegov sopogodbenik (oziroma kot posojilojemalec) tožniku zavezal, da mu ga bo povrnil.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnika
Pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke.
Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.
Leasingodajalec, ki je odstopil od pogodbe o finančnem leasingu zaradi leasingojemalčevih kršitev pogodbenih obveznosti, ima pravico zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
izbris brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
V 431. členu ZFPPIPP je urejen postopek odločanja o začetku postopka izbrisa. Ta se praviloma izvede po uradni dolžnosti, na predlog pa le v primeru upravičenega predlagatelja po 433. členu, to je lastnika poslovnega prostora, kadar gre za izbris na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da lastnik poslovnega prostora ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Na podlagi trditev, da družba ne naslovu ne posluje in ne prejema pošte, ni mogoče začeti postopka za izbris na predlog.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vštevanje globe za prekršek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - obteževalne okoliščine
Zagovornik sodišču prve stopnje očita kršitev kazenskega zakona po tretjem in četrtem odstavku 56. člena KZ-1 zato, ker sodišče prve stopnje obdolžencu v izrečeno zaporno kazen ni vštelo globe za prekršek na podlagi plačilnega naloga PP M. z dne 26. 11. 2015 v višini 1.700,00 EUR. Res je sicer, da člen 56/III KZ-1 določa, da je v izrečeno kazen potrebno všteti tudi globo, ki jo je obdolženec plačal za prekršek, vendar zagovornik prezre, da obdolženi globe v višini 1.700,00 EUR, na katero se sklicuje v pritožbi, ni plačal. Sicer pritožbi niti ne prilaga nobenega potrdila o plačilu globe. Pritožbeno sodišče pa je skladno z določilom člena 377/IV ZKP opravilo poizvedbe pri PPP Maribor in ugotovilo, da obdolženi navedene globe ni plačal in da je zadeva predana v izterjavo. Zato je pritožba zagovornika obdolženega v tej smeri povsem neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005198
ZPP člen 8, 206, 206/2. ZZZDR člen 57. ZIZ člen 33, 264, 264/1, 264/1-3, 278, 278/3.
obseg in deleži na skupnem premoženju - obstoj terjatev - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe
Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
S potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje je postala pravnomočna odločitev, da terjatev (več) ne obstaja (je prenehala), pri čemer tudi začasna odredba, izdana z namenom njenega varovanja, deli njeno usodo - preneha (3. točka 264. člena v zvezi s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ).
ZASP člen 37, 37/2, 37/3, 39, 39/1, 50, 128, 128/2, 147, 154, 154/1, 189, 189/4. URS člen 60.
privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - fonogram - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov
Tožnice (proizvajalke fonogramov) imajo same pravico do uveljavljanja zahtevkov. Razlaga, po kateri bi tožnice kot materialnopravne upravičenke ne mogle uveljavljati svojih pravic same, bi pripeljala do tega, da bi avtorji in imetniki avtorski sorodnih pravic ostali brez vsake možnosti uveljavljanja svojih pravic v času, ko nobena kolektivna organizacija nima več dovoljenja za uveljavljanje teh pravic. To ne bi bilo v skladu z ureditvijo, kot jo je uveljavila Ustava Republike Slovenije, s katero je izrecno zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Nasprotovalo bi tudi pravici do sodnega varstva, ki je zagotovljena s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS. Takšno stališče podpira končno tudi odločba VS RS, opr. št. III Ips 33/2014. V njej je bila sicer tožeča stranka kolektivna organizacija, toda odločba ne glede na to pojasnjuje, katera oseba je upravičena do uveljavljanja zahtevkov, če jih ne more uveljavljati kolektivna organizacija.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 75, 78, 78/1, 79, 79/3. ZNP člen 37.
prisilna hospitalizacija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - odklanjanje zdravljenja - ustrezno varstvo in nadzorstvo - pravica do izjave - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Pritožbeno sodišče poudarja, da sicer podpira zavzemanje članov podporne skupine nasprotnega udeleženca, da je primaren način pomoči, ki jo je treba zagotoviti osebam z motnjami v duševnem zdravju, pomoč v domačem okolju oziroma izven varovanega oddelka SVZ. Vendar pa okoliščine konkretnega primera sodišču trenutno ne omogočajo izbire drugega ukrepa. Nasprotni udeleženec je namreč po mnenju strokovnjakov v tako slabem stanju, da mu neformalizirana in neobvezujoča pomoč prostovoljcev ne more zagotoviti ustreznega varstva. Neizpodbiti so zaključki prvostopenjskega sodišča, da prostovoljci nimajo oblikovanega načrta za 24-urno spremljanje nasprotnega udeleženca in da je trenutna namestitev pri prijatelju zgolj začasna.
Socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno braniti sprejema osebe, ki izpolnjuje pogoje za sprejem v tak zavod, s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
omogočanje uživanja prepovedanih drog - mladoletna oseba
Temeljno obliko predmetnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 187. člena KZ-1 stori, kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih nedovoljenih snovi v športu ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu. Obtožencu opis dejanja očita dve od več alternativnih oblik izvršitve in sicer, da je oškodovanki dal da uživa prepovedani drogi (kokain in konopljo) ter da ji je dal na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog. Predmetno kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba prepovedano drogo zaužije. Hujša oblika tega kaznivega dejanja je storjena, če med drugim, storilec kaznivo dejanje stori proti mladoletni osebi, torej osebi, ki še ni stara osemnajst let. Storilcu mora biti ta odločilna okoliščina hujše oblike kaznivega dejanja seveda znana, kar v predmetni kazenski zadevi ni bilo sporno.
ZIZ člen 38., 38.a, 38.c, 222., 223., 292. - člen 116.
izvršilni stroški - izvršitelj - varščina - stroški hrambe stvari
Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.
rok za plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov sklepa, ki ga je sodišče izdalo 26. 4. 2017, namreč izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse za tožbo tožeči stranki vročen 25. 5. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, stečajni postopek nad tožečo stranko pa naj bi se začel 14. 10. 2017, torej tudi po izdaji izpodbijanega sklepa. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je predlagal oprostitev plačila sodne takse, ki mu sodišče prve stopnje sicer ni ugodilo, vendar iz razlogov sklepa ni razvidno, kdaj naj bi v konkretnem primeru zato rok za plačilo sodne takse začel teči ter kdaj se je iztekel. Poleg tega je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in je postopek ustavilo, toženi stranki pa je priznalo stroške odgovora na tožbo, ne da bi pojasnilo, zakaj šteje, da so bili stroški odgovora na tožbo potrebni, če je ugotovilo, da bi morala tožeča stranka takso za tožbo plačati, pa je v roku ni plačala.