posojilna pogodba - posojilojemalec - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - dokazovanje
Odgovor na vprašanje, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja oziroma kdo je z njim (dejansko) razpolagal, za presojo, kdo napram tožniku nastopa posojilojemalec oziroma kot oseba, ki je dolžna posojilo vrniti, ni bistven. Bistveno je zgolj to, da je bilo posojilo dano in da se je toženec kot njegov sopogodbenik (oziroma kot posojilojemalec) tožniku zavezal, da mu ga bo povrnil.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
Leasingodajalec, ki je odstopil od pogodbe o finančnem leasingu zaradi leasingojemalčevih kršitev pogodbenih obveznosti, ima pravico zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnika
Pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke.
Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.
ZD člen 132, 142, 145, 145/1. ZPP člen 158, 158/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - trenutek prehoda zapuščine na dediča - razpolaganje z zapuščino - odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe
Pritožbeni argument, da dedič pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ne more razpolagati z zapuščino, ne drži. Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje. S tem trenutkom pridobijo vsa lastninska upravičenja (prvi odstavek 145. člena ZD). Vezani so le na enaka upravičenja morebitnih sodedičev, kar pa je neogibno povezano z naravo skupnolastninske skupnosti.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ker predlajatelj sodne takse ni plačal, je sodišče njegovo pritožbo upravičeno štelo za umaknjeno skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
pisna oporoka pred pričami - ničnost oporoke - trditveno in dokazno breme - razveljavitev oporoke - neveljavna razpolaganja v oporoki - pogoji in bremena v oporoki - vračilo posojila
Zapustnica je v oporoki dedičema naložila, da zapustničinemu upniku plačata obveznost iz naslova posojila danega zapustnici v znesku 10.000,00 EUR. Gre za naložitev bremena oporočnim dedičem v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZD.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vštevanje globe za prekršek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - obteževalne okoliščine
Zagovornik sodišču prve stopnje očita kršitev kazenskega zakona po tretjem in četrtem odstavku 56. člena KZ-1 zato, ker sodišče prve stopnje obdolžencu v izrečeno zaporno kazen ni vštelo globe za prekršek na podlagi plačilnega naloga PP M. z dne 26. 11. 2015 v višini 1.700,00 EUR. Res je sicer, da člen 56/III KZ-1 določa, da je v izrečeno kazen potrebno všteti tudi globo, ki jo je obdolženec plačal za prekršek, vendar zagovornik prezre, da obdolženi globe v višini 1.700,00 EUR, na katero se sklicuje v pritožbi, ni plačal. Sicer pritožbi niti ne prilaga nobenega potrdila o plačilu globe. Pritožbeno sodišče pa je skladno z določilom člena 377/IV ZKP opravilo poizvedbe pri PPP Maribor in ugotovilo, da obdolženi navedene globe ni plačal in da je zadeva predana v izterjavo. Zato je pritožba zagovornika obdolženega v tej smeri povsem neutemeljena.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine
Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Z upoštevanjem materialnih možnosti družbe in sodne prakse o višini odškodnine v podobnih primerih se preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 75, 78, 78/1, 79, 79/3. ZNP člen 37.
prisilna hospitalizacija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - odklanjanje zdravljenja - ustrezno varstvo in nadzorstvo - pravica do izjave - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Pritožbeno sodišče poudarja, da sicer podpira zavzemanje članov podporne skupine nasprotnega udeleženca, da je primaren način pomoči, ki jo je treba zagotoviti osebam z motnjami v duševnem zdravju, pomoč v domačem okolju oziroma izven varovanega oddelka SVZ. Vendar pa okoliščine konkretnega primera sodišču trenutno ne omogočajo izbire drugega ukrepa. Nasprotni udeleženec je namreč po mnenju strokovnjakov v tako slabem stanju, da mu neformalizirana in neobvezujoča pomoč prostovoljcev ne more zagotoviti ustreznega varstva. Neizpodbiti so zaključki prvostopenjskega sodišča, da prostovoljci nimajo oblikovanega načrta za 24-urno spremljanje nasprotnega udeleženca in da je trenutna namestitev pri prijatelju zgolj začasna.
Socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno braniti sprejema osebe, ki izpolnjuje pogoje za sprejem v tak zavod, s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, in sicer tistih, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja in na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca in predstavljajo dejanski temelj sodbe. Prav tako ni mogoče govoriti o nejasnih razlogih, prav tako pa ni zaslediti nobenega nasprotja med tistim, kar navaja sodišče prve stopnje v razlogih sodbe in med izvedenimi dokazi, kot to trdi zagovornik, ki takšne svoje trditve niti ne konkretizira, ampak poskuša prikazati uveljavljano kršitev s ponavljanjem izpovedb tekom postopka zaslišanih prič in s podajo lastne ocene njihovih izpovedb, kot že navedeno. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
ZASP člen 37, 37/2, 37/3, 39, 39/1, 50, 128, 128/2, 147, 154, 154/1, 189, 189/4. URS člen 60.
privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - fonogram - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov
Tožnice (proizvajalke fonogramov) imajo same pravico do uveljavljanja zahtevkov. Razlaga, po kateri bi tožnice kot materialnopravne upravičenke ne mogle uveljavljati svojih pravic same, bi pripeljala do tega, da bi avtorji in imetniki avtorski sorodnih pravic ostali brez vsake možnosti uveljavljanja svojih pravic v času, ko nobena kolektivna organizacija nima več dovoljenja za uveljavljanje teh pravic. To ne bi bilo v skladu z ureditvijo, kot jo je uveljavila Ustava Republike Slovenije, s katero je izrecno zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Nasprotovalo bi tudi pravici do sodnega varstva, ki je zagotovljena s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS. Takšno stališče podpira končno tudi odločba VS RS, opr. št. III Ips 33/2014. V njej je bila sicer tožeča stranka kolektivna organizacija, toda odločba ne glede na to pojasnjuje, katera oseba je upravičena do uveljavljanja zahtevkov, če jih ne more uveljavljati kolektivna organizacija.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev
Tožnikova ustvaritev družine ni bila okoliščina, ki bi spremenila naravo in intenzivnost vezi med tožnikom in pokojnim bratom. Ker je pokojni brat tudi potem, ko se je tožnik poročil, dlje časa živel v istem stanovanju kot tožnik, del tožnikove družinske skupnosti pa je ostal tudi po odselitvi v socialno stanovanje, je utemeljen sklep, da je med njima vse do bratove smrti obstajala trajnejša življenjska skupnost v pomenu tretjega odstavka 180. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005608
OZ člen 171, 183, 964, 965. ZOSRL člen 159, 160. ZPP člen 7. ZOZP člen 1, 7, 17.
posredni oškodovanci - nastanek zavarovalnega primera - izključitev zavarovalnega kritja - dokazno breme - smrt potnika v letalski nesreči - tretja oseba - potnik - odgovornost lastnika letala - povrnitev škode tretjim osebam - obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - načelo varstva oškodovanca - neposredni oškodovanec - odgovorna oseba
Eno temeljnih načel obveznih zavarovanj odgovornosti lastnika vozila je načelo varstva oškodovanca (tretje osebe), pri čemer v skladu z našim sistemom, ki ohranja krivdni princip, za oškodovanca ne šteje krivi voznik vozila, ki je škodo povzročil sebi.
Za škodo posrednega oškodovanca odgovarja tisti, ki je odgovoren za stanje neposrednega oškodovanca. Ker neposredni oškodovanec na podlagi zakona ne more biti upravičen do povrnitve škode, ki si jo je zadal sam, tudi posrednim oškodovancem takšna odškodnina ne pripada.
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice.
ZIZ člen 38., 38.a, 38.c, 222., 223., 292. - člen 116.
izvršilni stroški - izvršitelj - varščina - stroški hrambe stvari
Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.