CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006555
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - nematerialni prispevek zakoncev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Odločilno je, ali je z gradnjo stanovanjskega prizidka zemljiška parcela spremenila svojo identiteto in postala nova stvar že v času veljave ZTLR. Treba je raziskati, kakšen je bil dejanski položaj stanovanjskega prizidka konec leta 2002 in glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi, ali je stanovanjski prizidek v tem obsegu že spremenil identiteto te zemljiške parcele, četudi (še) morebiti ni bil dograjen (povsem) do konca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006903
KZ-1 člen 25, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3. ZKP člen 234, 248, 373, 383.
konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločilni razlogi sodne odločbe - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - eventualni naklep - zakonski znak kaznivega dejanja - predrznost in brezobzirnost - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - predrzna vožnja v cestnem prometu - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Predrzno vožnjo sicer lahko na splošno opredelimo kot tako, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti. Predrzen voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih, upa (pre)več. Brezobzirno pa ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje ima v svoji obširni obrazložitvi prav te razloge, ki jih pogreša pritožba, in sicer o tem, zakaj je bila obdolženčeva vožnja torej storjena s krivdno obliko eventuelnega naklepa ter zakaj obdolženčevo ravnanje glede na dane prometne razmere kaže na njegov brezbrižen odnos do varnosti udeležencev cestnega prometa.
podružnica tuje pravne osebe - kupec na prisilni javni dražbi - odredba o prodaji
Zahteva v odredbi o prodaji, da se pravne osebe izkažejo z največ 30 dni starim izpiskom iz sodnega registra, velja za tiste pravne osebe, ki niso stranka in katerih subjektiviteto sodišče pred samim narokom ni moglo preveriti v javnem registru.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007543
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
predlog za podaljšanje pripora - sorazmernost pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Pri presoji ponovitvene nevarnosti niso ključne okoliščine, ki posamezno kaznivo dejanje spremljajo in ne vzorec, ki ga lahko storilec nenazadnje spremeni. Odločilna je možnost ponovitve kateregakoli kaznivega dejanja z njegovimi zakonskimi znaki in ne "do pike" enakega kaznivega dejanja oziroma dejanja, kot bi jih naj obdolženi po obtožnici storil.
oprostitev plačila sodnih taks - poizvedbe pri durs - pravica stranke do izjave v postopku
V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo.
nasilje v družini - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izdajo ukrepa - nesorazmernost ukrepa
Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
OZ člen 360, 574, 574/2. ZPP člen 185, 347, 347/2.
posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbe
Kadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave terjatve - objava oklica o začetku stečajnega postopka - rok za prijavo terjatve - opozorilo na pravne posledice - prenehanje terjatve
Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2, 442, 443, 444, 444a. ZSReg člen 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.
zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.
Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
Nagib je pri darilni pogodbi lahko tako zelo pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib, ki je navzven razviden tudi obdarjencu, del podlage darilne pogodbe. Če podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (39. člen OZ), posel s tem preneha veljati.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je z odpadom podlage darilna pogodba prenehala veljati. Ker je s tem prenehala tudi toženkina pravica do posesti, je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006405
OZ člen 112, 546, 547, 547/1, 547/2, 551, 555, 555/3, 562, 563, 563/1, 563/2, 564.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - razveza pogodbe - preklic izročilne pogodbe - spremenjene okoliščine - pogodbeni namen - izjalovljen namen - neizpolnjevanje pogodbe
Ključna razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku ni v (ne)odplačnosti, temveč v tem, da je prevzemnik pri pogodbi o preužitku lahko kdorkoli, pri izročilni pogodbi pa so to le izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec oziroma zunajzakonski partner, hkrati pa se za njeno veljavnost zahteva soglasje vseh k dedovanju poklicanih potomcev izročitelja (prvi odstavek 547. člena OZ). Če so ti pogoji izpolnjeni, gre za izročilno pogodbo, ne glede na namen izročitelja in ne glede na to, ali si je ob sklenitvi pogodbe pridržal pravice v smislu 551. člena OZ ter kakšen obseg pravic si je pridržal.
Tožnik je ob sklenitvi pogodbe upravičeno pričakoval, da mu bo podpora in pomoč nudena s strani oseb, ki mu bodo blizu. V nasprotju s tem je po smrti sina na mestu prevzemnika (in preživljalca) oseba, s katero nima nobenega stika ter ji ne zaupa in ki tudi sama kaže odklonilni odnos do njega. Te spremembe ni zakrivil tožnik, temveč je posledica objektivnih okoliščin. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da se je popolnoma izjalovil njegov namen ob izročitvi polovice stanovanja, ki je bil v tem, da bo v ranljivem obdobju starosti in načetega zdravja deležen podpore in pomoči bližnjih in naklonjenih mu oseb. Pogodba v tem delu ne ustreza več njegovim pričakovanjem in bi jo bilo nepravično ohraniti v veljavi, zato jo je sodišče utemeljeno razvezalo.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.