CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005608
OZ člen 171, 183, 964, 965. ZOSRL člen 159, 160. ZPP člen 7. ZOZP člen 1, 7, 17.
posredni oškodovanci - nastanek zavarovalnega primera - izključitev zavarovalnega kritja - dokazno breme - smrt potnika v letalski nesreči - tretja oseba - potnik - odgovornost lastnika letala - povrnitev škode tretjim osebam - obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - načelo varstva oškodovanca - neposredni oškodovanec - odgovorna oseba
Eno temeljnih načel obveznih zavarovanj odgovornosti lastnika vozila je načelo varstva oškodovanca (tretje osebe), pri čemer v skladu z našim sistemom, ki ohranja krivdni princip, za oškodovanca ne šteje krivi voznik vozila, ki je škodo povzročil sebi.
Za škodo posrednega oškodovanca odgovarja tisti, ki je odgovoren za stanje neposrednega oškodovanca. Ker neposredni oškodovanec na podlagi zakona ne more biti upravičen do povrnitve škode, ki si jo je zadal sam, tudi posrednim oškodovancem takšna odškodnina ne pripada.
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Na podlagi izpodbijanega sklepa k plačilu stroškov ni zavezana pritožnica (ta ni skrbnica predlagateljice), ki tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - nujni primeri - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - test sorazmernosti - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Nevarnosti, ki jih pritožnik v zdravstvenem stanju kot je sedaj, povzroča sebi in drugim, je mogoče preprečiti le na tak način, da ostane na zdravljenju. Zaradi narave duševne motnje pritožnika je nujno potrebno, da se mu omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00007519
OZ člen 154. ZOZP člen 7. ZPrCP člen 110.
nesreča premikajočih se motornih vozil - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazno in trditveno breme
Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke in glede na mesto parkiranih vozil oškodovanke in toženca ter ostalih gostov gostilne ter na podlagi fotografij poškodb oškodovankinega in toženčevega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega dejstva nastanka škodnega dogodka, in sicer, da je toženec s svojim avtomobilom ob manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke.
pravnomočnost sklepa - izvršilni naslov - že pravnomočno razsojena stvar
Ker so bili s pravnomočnim sklepom tožnici, kot zakoniti zastopnici, priznani nagrada in stroški za opravljene storitve začasne zastopnice, predstavlja podlago za uveljavljanje stroškov tožnice v izvršilnem postopku le-ta pravnomočen sklep sodišča, ne pa verodostojna listina - račun.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 15. 9. 2017 kot dolžnika za njeno plačilo omenjata (zgolj) toženca. Posledično se tudi izpodbijani sklep, s katerim sta bila ugovora zoper omenjena plačilna naloga zavrnjena, nanaša le nanj. Ker zato R. H. zoper tak sklep nima pravice do pravnega sredstva, je bilo potrebno glede nje pritožbo zavreči.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - zakonske zamudne obresti
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine je po presoji pritožbenega sodišča pravilna glede zahtevanih zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe do odločitve s sodbo, ker določba 12. člena ZPŠOIRSP izrecno določa, da je skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.
Pritožbeno sodišče pa ne vidi razloga za neugoditev tožbenemu zahtevku v delu za zahtevane zakonske zamudne obresti v primeru toženkine neizpolnitve obveznosti po sodbi v rokih, določenih za izpolnitev v točki I. izreka. Določbe prvega odstavka 378. člena OZ in prvega odstavka 299. člena OZ so pravna podlaga za toženkino obveznost plačati zakonske zamudne obresti za primer zamude z izpolnitvijo prisojenih denarnih zneskov, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti, kot izhaja iz izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007622
ZPP člen 287, 451, 458, 458/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - dokazno breme - pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - naročniško razmerje - pogodba o naročniškem razmerju - veljavnost pogodbe - odpoved naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - stroški postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca - sedež odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Toženec, na katerem je bilo dokazno breme, ni dokazal, da bi naročniško razmerje odpovedal dne 13. 1. 2016. Do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo s strani tožeče stranke, ker toženec svojih obveznosti plačila ni izpolnil, do tega trenutka pa je bila pogodba veljavna in zavezujoča.
Kot potrebni stroški postopka se praviloma priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožena stranka zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 215/2017 z dne 4. 4. 2017 vložila pritožbo, ki pa v skladu z določbo prvega odstavka 333. člena in prvega odstavka 363. člena ZPP ni dovoljena.
Upravljalci so bili dolžni toženki predložiti dokumentacijo za zemljišča, ki so postala last RS po 74. členu ZZad, torej za zemljišča, ki so jih zadruge pridobile neodplačno. Neutemeljene so zato trditve toženke, da je bila toženka, ker ji tožnica ni predložila dokumentacije o odplačni pridobitvi parcele, v dobri veri, da je RS postala lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad. Noben predpis ne določa, da se domneva, da je lastnica kmetijskega zemljišča postala RS, dokler zadruga toženki ne predloži dokumentacije o odplačni pridobitvi. Prvi odstavek 74. člena ZZad namreč ureja pravilo, drugi pa izjemo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka v konkretnem primeru ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad postala RS.
V primeru denarne odmene na podlagi vindikacijskega zahtevka neupravičeni uporabnik pride v zamudo s trenutkom, ko lastnik od njega zahteva vračilo denarne odmene.
Od dejstva, ali je bil tožnik dobroverni ali nedobroverni posestnik stanovanja je odvisno, kako se ugotavlja višina obogatitve oz. pod katerimi pogoji je prikrajšani upravičen do vračila obogatenemu dane koristi. Tožnik je bil dobroverni posestnik, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali so njegova vlaganja objektivno povečala vrednost nepremičnine. Nepomembno je zato pritožbeno izpostavljanje, da ta vlaganja za toženko naj ne bi imela nobene koristi, zaradi česar jih je odstranila in na novo dokončala nepremičnino.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral dolžnik za izpolnitev pogojev v zvezi z ukrepom prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev po 185.a členu ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 145. člena ZFPPIPP poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev predložiti soglasje ločitvenih upnikov za terjatve v višini 100 %, da bi izkazal izpolnjevanje pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje. Dolžnik je v načrt finančnega prestrukturiranja (NFP) vključil ukrep prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev. Poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje je predložil pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev z overjenimi podpisi, kar zadeva terjatve ločitvenih upnikov navedenih v NFP v višini 96,6 %, kot je ugotovila tudi pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij v pritrdilnem mnenju, ki je priloženo poročilu. Za ostale zavarovane terjatve pa je dolžnik podal izjavo, da razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bodo plačane takoj po potrditvi prisilne poravnave oziroma da bodo terjatve konvertirane v kapitalski delež dolžnika.
Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.
Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina
Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, katerega toženec pritožbeno ne more več izpodbijati).
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - ponovni predlog za odlog izvršbe - dovoljenost predloga za odlog
ZIZ omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat.