oprostitev plačila sodnih taks - poizvedbe pri durs - pravica stranke do izjave v postopku
V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo.
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
Nagib je pri darilni pogodbi lahko tako zelo pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib, ki je navzven razviden tudi obdarjencu, del podlage darilne pogodbe. Če podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (39. člen OZ), posel s tem preneha veljati.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je z odpadom podlage darilna pogodba prenehala veljati. Ker je s tem prenehala tudi toženkina pravica do posesti, je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007203
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 328, 328/1, 400, 405, 405/1. SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj - konfuzija (združitev) - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - pobotni ugovor - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Gotovo se je tožnik v določeni meri okoristil, ker je v času zakonske zveze s toženko brez plačila uporabljal stanovanje njenih staršev. Slednja sta bila zato v enaki meri prikrajšana, vendar bi uporabnino od tožnika lahko zahtevala šele, če bi dokazala, da je do opisanega prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage ali da je takšna podlaga pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V trditvenem gradivu tožencev ni najti trditve, da sta se toženkina starša s tožnikom pogodila o njegovi pravici do brezplačne uporabe njunega stanovanja, zato ker je tožnik sklenil zakonsko zvezo s toženko, niti trditve, da je bil ta nagib del pravne podlage pogodbe in da se je z razvezo zakonske zveze izjalovil, s čimer je odpadla tudi pravna podlaga pogodbe. Zgolj dejstvo, da se je tožnik vselil v stanovanje na osnovi sklenitve zakonske zveze s toženko in da po razvezi te "podlage" ni bilo več, torej ne zadošča, če ni bilo dogovora o uporabi stanovanja. Če pa sta toženkina starša molče dopuščala, da je tožnik brez pravne podlage uporabljal njuno stanovanje, ne da bi tožnika terjala za plačilo ali zahtevala njegovo izselitev, sta očitno privolila v svoje prikrajšanje in se s tem odrekla povračilnemu zahtevku.
Prekluzivni roki iz 452. člena ZPP veljajo za podajo dokaznih predlogov, ne pa za samo predložitev dokazov. Po 451. členu ZPP je namreč treba v tožbi predlagati dokaze, ne zahteva pa, da jih mora tudi že predložiti.
Tožba je sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
Upravnik je upravičen od toženke kot etažne lastnice zahtevati povrnitev denarnega zneska, ki ga je založil za plačilo stroškov obratovanja.
ureditev razmerij med solastniki - navidezna solastnina - prekinitev postopka - začasna odredba - priključitev objekta na komunalno omrežje - priključitev na javni vodovod
Pri navidezni solastnini se etažna lastnina vzpostavi dejansko, ne pa tudi pravno, zato dejanska etažna lastnina oziroma navidezna lastnina uživa sodno varstvo.
Predlagatelji bodo morali v nadaljevanju nepravdnega postopka podrobneje opisati poseg, s katerim želijo vzpostaviti lasten toplotni in vodovodni sistem, tudi iz razloga, da se bo ugotovilo, ali gre za dopusten poseg v skupne dele (npr. zaradi izboljšav), ki ima pravno podlago v 112. členu ZNP, ki določa postopek in način urejanja razmerij med solastniki.
predlog za podaljšanje pripora - sorazmernost pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Pri presoji ponovitvene nevarnosti niso ključne okoliščine, ki posamezno kaznivo dejanje spremljajo in ne vzorec, ki ga lahko storilec nenazadnje spremeni. Odločilna je možnost ponovitve kateregakoli kaznivega dejanja z njegovimi zakonskimi znaki in ne "do pike" enakega kaznivega dejanja oziroma dejanja, kot bi jih naj obdolženi po obtožnici storil.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravilo volenti non fit iniuria - dobra vera - dokazi in dokazovanje - neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - okoriščanje
Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve ne zadostuje le tožnikovo prikrajšanje, ampak mora hkrati obstajati tudi z njim vzročno povezano okoriščenje (obogatitev) na strani toženca.
Za predhodno odredbo ni potreben namen dolžnika, temveč zadošča objektivno stanje, to je objektivna nevarnost za bodočo izvršbo. Objektivno nevarnost lahko povzroči tudi dolžnik ali določene zunanje okoliščine.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - subjekt vpisa v sodni register - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - subjekt vpisa kot pritožnik - zavrženje pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.
Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
dopolnilni sklep - stroški postopka zavarovanja - umik predloga za začasno odredbo - ustavitev postopka - načelo pravne varnosti
V 5. točki obrazložitve sklepa z dne 9. 11. 2016 je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da bo o stroških postopka odločilo po pravnomočnosti tega sklepa, kar je s sklepom Zg 46/2016 z dne 23. 12. 2016 (prvič) tudi storilo. Po razveljavitvi navedenega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pa se je poslužilo določbe prvega odstavka 325. člena ZPP in predlog upnika za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrglo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Upnik se je namreč na navedbo sodišča v 5. točki obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja utemeljeno zanesel in pričakoval, da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo, kot je to napovedalo. Sodišče prve stopnje se zato na potek roka iz prvega odstavka 325. člena ZPP ne more sklicevati.
Po presoji sodišča prve stopnje, glede na to, da obsojenec doslej ni prav ničesar plačal, njegova obljuba, da bo obveznost poravnal v obrokih, kaže zgolj na njegovo pridobivanje časa in dejansko izmikanje poravnavi obveznosti. Do nje je obsojenec doslej pokazal popolnoma brezbrižen odnos, s tem pa tudi nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja, do njegovih posledic in sanacije le teh.