CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005907
ZIZ člen 239, 270. OZ člen 433. ZFPPIPP člen 221u.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - kontradiktornost postopka - odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - dokazno in trditveno breme - pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote - revolving kredit - obrazloženost sodne odločbe
Postopek za izdajo začasne odredbe praviloma postane kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V konkretnem primeru je postopek postal kontradiktoren že prej, to pa je, ko je tožena stranka na predlog za zavarovanje z začasno odredbo odgovorila.
Po presoji sodišča prve stopnje, glede na to, da obsojenec doslej ni prav ničesar plačal, njegova obljuba, da bo obveznost poravnal v obrokih, kaže zgolj na njegovo pridobivanje časa in dejansko izmikanje poravnavi obveznosti. Do nje je obsojenec doslej pokazal popolnoma brezbrižen odnos, s tem pa tudi nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja, do njegovih posledic in sanacije le teh.
dopolnilni sklep - stroški postopka zavarovanja - umik predloga za začasno odredbo - ustavitev postopka - načelo pravne varnosti
V 5. točki obrazložitve sklepa z dne 9. 11. 2016 je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da bo o stroških postopka odločilo po pravnomočnosti tega sklepa, kar je s sklepom Zg 46/2016 z dne 23. 12. 2016 (prvič) tudi storilo. Po razveljavitvi navedenega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pa se je poslužilo določbe prvega odstavka 325. člena ZPP in predlog upnika za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrglo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Upnik se je namreč na navedbo sodišča v 5. točki obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja utemeljeno zanesel in pričakoval, da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo, kot je to napovedalo. Sodišče prve stopnje se zato na potek roka iz prvega odstavka 325. člena ZPP ne more sklicevati.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Zatrjevane kršitve sodijo v sklop relativnih bistvenih kršitev, ki pa jih pritožbeno sodišče ne more presojati, saj gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti.
Da bi sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov lahko uporabilo navedeno izjemo od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, mora biti seznanjeno z dejstvi, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka tožbo res umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, in z dokazi, ki navedena dejstva potrjujejo. Tožeča stranka mora zato v vlogi, s katero tožbo umakne, navesti, kdaj je tožena stranka zahtevek izpolnila in za svoje trditve predložiti dokaze.
izvršilni stroški - prisotnost upnika pri rubežu - stroški upnika za prisotnost pri rubežu - potrebni izvršilni stroški - skrbnost izvršitelja
Prisotnost upnikovega pooblaščenca na rubežu še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov, ki so mu s tem v zvezi nastali. Stroške bi mu bil dolžan dolžnik povrniti le v primeru, če bi upnik izkazal, da je s svojim aktivnim ravnanjem pripomogel k uspešnosti opravljenega izvršilnega dejanja. Izvršitelj mora pri opravljanju službe delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, za nadzor nad opravljanjem izvršiteljevega dela pa upnik ni pooblaščen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00005772
ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 14. ZGD-1 člen 498.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve in ločitvene pravice - prerekana terjatev - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - posojila družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku - finančna kriza - slabo finančno stanje - kreditna nesposobnost - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - prerekana ločitvena pravica
Za presojo, kdaj je družba v slabem finančnem stanju, je relevantno predvsem, ali bi družba posojilo lahko dobila od tretjih oseb (na primer od banke) po običajnih komercialnih pogojih. Če posojila ne bi mogla dobiti, se šteje, da je kreditno nesposobna. Kreditna nesposobnost pa je lahko posledica kapitalske neustreznosti. Sodne prakse o takih primerih ni veliko, v večini primerov, ko je bila uporabljena določba 498. člena ZGD-1, pa je bila družba tudi insolventna skladno s pogoji 14. člena ZFPPIPP. A gre poudariti, da zakonski standard v 498. členu ZGD-1 ni jasno opredeljen, niti se izrecno ne sklicuje na finančne kazalnike ali kar pojem insolventnosti, temveč se uporabljajo nedoločni koncepti in testi. Če bi zakonodajalec želel uporabo 498. člena ZGD-1 omejiti na primere, ko je družba že insolventna, bi lahko tako tudi določil. Taka omejitev pa niti ne bi bila v skladu z namenom določbe 498. člena ZGD-1. Le če krize ni mogoče premagati, je zaradi varstva upnikov potrebno šteti dano posojilo za premoženje družbe.
Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče avtomatsko reči, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti. Uporaba 498. člena ZGD-1 namreč ni omejena samo na primere insolventnosti, ampak lahko finančna kriza nastopi tudi že prej.
Ne drži, da temelj za presojo pogojev iz 498. člena ZGD-1 predstavlja (le) 14. člen ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00006771
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383, 383/4, 384, 384/6, 384/6-2, 384/8, 389, 389/1, 389/1-1, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 25. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 31.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravice - trditveno breme - ugovor zoper odpust obveznosti - seznam premoženja dolžnika - kršitev obveznosti poročanja
Najprej je pomembno dvoje: 1) pritožnik je bil v času sklepanja posojilne pogodbe dobro informiran o dolžnikovem likvidnostnemu stanju in se je moral zavedati povečanega tveganja glede vračila posojila; 2) višina skupaj prijavljenih terjatev je nizka. To je pomembno pri presoji zlorabe pravice do odpusta obveznosti in v tem okviru po pritožniku zatrjevane nepoštenosti dolžnika. Sankcije morajo biti sorazmerne teži in pomenu dolžnikovega ravnanja.
Višje sodišče opozarja tudi na dejstvo, da dolžnik prebiva v Litvi, ki je članica Evropske unije, zato tudi zanjo velja Uredba sveta EU št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Po Uredbi so sklepi stečajnega sodišča neposredno uporabljivi in izvršljivi tudi v državi dolžnikovega dejanskega prebivališča na način, določen v prvih odstavkih 16. in 25. člena Uredbe.
Upnik ni prav nič, kaj šele konkretizirano, zatrjeval, da dolžnik do primerljivih učinkov ne bi mogel priti v državi, v kateri prebiva oziroma je prebival (imel središče pravnih interesov) v času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče le opozarja na litvanski zakon o osebnem stečaju zlasti na sedmi odstavek 29 člena, ki določa odpis v stečaju neplačanih terjatev.
Dejstvo, da so bile težave v zvezi z vročanjem v izvršilnem postopku, bi bilo pomembno, če bi dolžnik z zlorabo postopkovnih pravil preprečil, da bi upnik utegnil učinkovito poseči po dolžnikovem premoženju.
Pritožnik želi dolžnikovo nepoštenost prikazati tudi z vsebino njegove razodetne izjave. Pritožnik ni navedel, katero premoženje je opustil dolžnik navesti. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi izvršilno sodišče postopalo po osmem odstavku 31. člena ZIZ in dolžnika denarno kaznovalo zaradi nepopolnih in neresničnih podatkov, kar bi ga moralo, če bi ugotovilo kršitev pri podajanju razodetne izjave.
Da bi upnik lahko uspel z ugovorom proti odpustu obveznosti iz naslova pomanjkljivega seznama premoženja, bi torej moral konkretneje navesti, glede katerega premoženje je dolžnik kršil obveznost poročanja o stanju premoženja.
materialno procesno vodstvo - (ne)sklepčnost predloga - opozorilo nasprotne stranke - formuliranje zahtevka - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o gradnji na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo povezanosti zemljišča in objekta - soglasje lastnika za gradnjo
Tožnik je trdil, da je zidal s soglasjem oz. dovoljenjem lastnika. Res je, da v primeru dogovora o gradnji ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem, toda to velja le za primer, ko je sklenjen tak dogovor, ko se z njim uredijo medsebojne pravice in obveznosti strank.
ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - zavarovanje nedenarnih terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe - dokazni standard - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Ni sporno, da je tožena stranka na ponudbo z dne 23. 12. 2015 s strani tožeče stranke prejela odgovor kot sprejem ponudbe, vendar s spremenjeno vsebino. Tudi če tožena stranka temu ne bi izrecno (pisno) nasprotovala, bi to pomenilo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, pač pa, da je v odgovoru na ponudbo izrazila sprejem ter hkrati predlagala, da se pogodba spremeni. To pa pomeni, da je ponudbo zavrnila in sama dala drugo ponudbo.
Dokazni standard je v postopku zavarovanja znižan na stopnjo verjetnosti, vendar povsem brez dokazov na verjetnost česarkoli ni mogoče sklepati. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi torej sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejše od tistih, ki govore zoper njega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007226
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - sredstva rezervnega sklada
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedena, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.
ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/3, 270, 270/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - predlog za podaljšanje roka
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
V zvezi z navedbo, da je 8-dnevni rok prekratek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se takšna navedba lahko smiselno obravnava kot prošnja za podaljšanje roka. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).
obveznost plačila sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - nedopustna pritožbena novota
Pritožbene trditve, da gre za neizterljive terjatve, ki se nanašajo na dolžnike, ki so v stečajnem postopku oziroma ki so bili v stečajnem postopku, pa ni bilo v njihovih postopkih zadostne stečajne mase, so nedopustne pritožbene novote.
Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005662
OZ člen 125, 619. ZPP člen 215, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-15.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - naknaden ustni dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - protispisnost - napake izvršenega dela - nepotreben dokaz
Ker iz zapisnika izhaja isto, kot je navedlo sodišče prve stopnje o izpovedbi priče v izpodbijani sodbi, pritožbeni očitek o protispisnosti ni podan.
Ob obstoju dveh nasprotnih dokazov, ki eden govori za obstoj ustnega dogovora (zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke), drugi pa proti (zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke) je breme dokazovanja na stranki, ki zatrjuje obstoj takšnega dogovora, konkretno tožene stranke. Ob pomanjkanju drugih dokazov, ki bi govorili v prid njenim trditvam, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšen dogovor kot ga trdi tožena stranka, ni dokazan.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je imelo izvršeno delo napake oziroma ni uspela dokazati predpostavk za uveljavljanje pravic za odpravo napak, je tako postalo irelevantno dokazovanje o vrsti in višini nastale škode iz naslova domnevno storjenih napak in bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog že iz tega razloga.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - vloga, poslana priporočeno po pošti - spor majhne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker pritožba ni bila poslana po pošti priporočeno, uporaba drugega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.