ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/3, 270, 270/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - predlog za podaljšanje roka
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
V zvezi z navedbo, da je 8-dnevni rok prekratek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se takšna navedba lahko smiselno obravnava kot prošnja za podaljšanje roka. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - vloga, poslana priporočeno po pošti - spor majhne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker pritožba ni bila poslana po pošti priporočeno, uporaba drugega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005566
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - očitek protispisnosti - pritožbena novota
Iz konteksta pritožbe izhaja, da tožena stranka nasprotuje oceni dokazov in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov kot izhaja iz dokazov. Izpodbijanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4, 128/5, 142b.. ZFPPIPP člen 415, 417, 417/3, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - izločitev iz zapuščine - zakonita zastavna pravica - odpoved dedovanju
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po prvi točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ob vložitvi pravnega sredstva - pritožbe, šele po nastanku taksne obveznosti pa ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti. Vložitev pravnega sredstva na veljavnost odločbe torej ne vpliva, zadrži pa njeno izvršitev. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev pa sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga, tudi tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče namreč predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga.
začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje izda predlagano začasno odredbo, če upnik v predlogu verjetno izkaže obstoj terjatve zoper dolžnika (v konkretnem primeru toženca) in hkrati (kumulativno) eno od predpostavk, določenih v 1., 2. ali 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Pravni standard nastanka težko nadomestljive škode zahteva izkazanost večje škode, kot jo sicer predstavljajo zatrjevane in izkazane trditve o nevzdržnosti in neprijetnosti vsakdanjega srečevanja partnerjev razpadle zunajzakonske skupnosti.
Trditvev predlogu za izdajo začasne odredbe, ki bi naj po opredelitvi ZPND predstavljalo ekonomsko nasilje oziroma trditve o opredelitvi nasilja, kot tega podaja ZPND, ne predstavljajo trditev, ki bi izkazovale pogoje, kot jih za zavarovanje terjatev z začasno odredbo določa ZIZ.
spori majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - identifikacija tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe
Tožnik v sporu majhne vrednosti ni sledil pozivu sodišča, saj tožbe ni dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, kar pa ima za posledico njeno zavrženje (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnik v dopolnitvi tožbi ni navedel pravotvornih dejstev, da bi bila omogočena identifikacija zahtevka, saj pavšalne oz. ohlapne navedbe temu standardu ne zadostijo.
ZGD-1 člen 50, 51, 52, 52/1, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP člen 7, 37. ZPP člen 337, 337/1. - člen 3. - tarifna številka 26.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - nagrada in stroški odvetnika
Sama okoliščina, da je bil predlagatelj do leta 2009 poslovodja nasprotnega udeleženca, še zdaleč ni dovolj tehtna ovira za uveljavljanje njegove pravice do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca iz leta 2007 in 2008. Ni namreč mogoče razumno pričakovati, da bi moral predlagatelj vsebino poslovne dokumentacije za tako daleč nazaj poznati (se je spomniti), upoštevaje ob tem, da je za oceno finančnega, poslovnega in premoženjskega stanja družbe potrebna tudi primerjalno pravna analiza stanja posameznih poslovnih let.
postopek osebnega stečaja - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku
V primeru, ko je prekinjen izvršilni postopek zaradi začetka postopka osebnega stečaja, mora biti, če upoštevamo argument koherence, ravnanje izvršilnega sodišča v skladu z določili drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP prilagojeno posebnosti, da upnik, ki ne opravi priglasitve v zakonskem roku, ne izgubi terjatve ali ločitvene pravice.
Izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev.
postopek za delitev solastnine - umik predloga za delitev solastnine - umik predloga - umik tožbe - nepravdni postopek - stroški postopka
Določba 35. člena ZNP ne ureja, kdo krije stroške v primeru, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve. Za procesne situacije, ki jih ZNP ne ureja, je v 37. členu ZNP določena smiselna uporaba določb ZPP. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00005700
ZNP člen 34. ZPP člen 11, 11/3, 12, 91. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZST-1 tarifna številka 9641.
taksna obveznost - laična stranka - laična vloga - zloraba pravic - oprostitev plačila sodne takse - odločanje o taksni oprostitvi - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine ni mogoče izpodbijati z ugovorom po izteku roka. Tak ugovor je pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ta postopek pa ni izvršilni. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo (34. člen ZNP); tudi sicer pa so izredna pravna sredstva lahko vložena le po pooblaščencu, ki je odvetnik (91. člen ZPP), stranka sama jih lahko vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ponavljajoče vlaganje nedopustnih pravnih sredstev sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo, če oceni, da gre za zlorabo pravic (tretji odstavek 11. člena ZPP).
Tisti, ki prejema socialno pomoč, ni na podlagi zakona oproščen plačila sodne takse. O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Vsebino predloga ureja drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le v postopku, v katerem je izdan, in od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 627, 628, 628/2, 637, 638, 639.
razveza pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na priloge - nepotreben dokazni predlog - ničnost pogodbe - konkretiziranost pritožbene navedbe
Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ).
V okviru dogovora o plačilu komunalnega prispevka po naravi stvari tožena stranka ni nastopala v vlogi enakopravnega gospodarskega partnerja, temveč v oblastni oz. nadrejeni vlogi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri vprašanjih v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka za upravno pravno vprašanje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), pri čemer pa sta se pravdni stranki v okviru omenjene pogodbe o plačilu komunalnega prispevka dogovorili, da bo tožnik že vnaprej (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja) plačal del predvidenega komunalnega prispevka, ki bi mu bil sicer v upravnem postopku odmerjen s strani pristojnega organa občinske uprave, in sicer v višini, ki je bila strankam prav tako znana. To pa pomeni, da v konkretni zadevi nikakor ni šlo za izvajanje dejavnosti na trgu, torej za ponujanje proizvodov in storitev, katerih cena se oblikuje po tržnih zakonitostih (četrti odstavek 13. člena OZ). Zaradi tega po oceni pritožbenega sodišča v tem delu sploh ne gre za gospodarsko pogodbo oz. za terjatev (vrnitveni zahtevek) iz gospodarske pogodbe. Uporaba določbe iz 349. člena OZ zaradi tega sploh ne pride v poštev, marveč je treba v obravnavani zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
izbris blagovne znamke - slaba vera - sklepčnost tožbe - aktivna legitimacija - neregistriran znak - tožba na izbris znamke iz registra - uveljavljanje pravic
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da lahko tožbo po 119. členu ZIL-1 vloži le imetnik enake ali zamenljivo podobne prej registrirane znamke. Za takšno sklepanje v besedilu 119. člena ZIL-1 ni podlage. V primeru, da je znamka postala običajno ime za blago in storitve, za katere je registrirana ali imetnik z njeno uporabo zavaja javnost, upravičenosti do vložitve tožbe za izbris znamke ni mogoče povezovati z obstojem prejšnje znamke. Navedeni razlogi so vsebinsko smiselno enaki absolutnim razlogom za zavrnitev registracije znamke po točki e) in h) 43. člena ZIL-1, ki so lahko razlog za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti znamke. Tako tožbo pa lahko vloži vsaka zainteresirana oseba. Na podlagi argumenta sklepanja po podobnosti (argumentum a simili ad simile), je tudi tožbo za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka po 119. členu ZIL-1 iz omenjenih razlogov upravičena vložiti vsaka zainteresirana oseba.
V primeru registracije znamke v slabi veri, je treba upoštevati, da ZIL-1 med druge pravice industrijske lastnine, ki so relativni razlog za zavrnitev registracije znamke ne uvršča znakov, ki uživajo varstvo prek sistema nelojalne konkurence. Imetnik neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v trgovini in se je uporabljal že pred datumom vložitve prijave za registracijo znamke ali pred dnevom zahtevane prednostne pravice, imetniku kasneje registrirane znamke ne more preprečiti registracije kasnejše znamke, razen v primeru notorne znamke iz člena 6. bis Pariške konvencije. Glede na navedeno je treba imetnikom neregistriranih znakov dopustiti varstvo njihovih pravic v primeru, ko pride do registracije znamke v slabi veri.
Izbris znamke iz razloga registracije znamke v slabi veri je torej upravičena zahtevati vsaka oseba, ki uporablja (oziroma je uporabljala) enak ali podoben znak za enako ali podobno blago ali storitve. Z zahtevkom pa bo uspela, če bo dokazala, da je prijavitelj znamko prijavil v slabi veri.
Zaradi zmotnega materialno pravnega stališča, da lahko tožbo za izbris znamke po 119. členu ZIL-1 vloži le imetnik registrirane znamke oziroma ena od oseb iz 120.a člena ZIL-1, je zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke za tožbo. Ta člen, ki je uvrščen v 2. oddelek devetega poglavja ZIL-1 z naslovom "Uveljavljanje pravic", določa osebe, ki lahko uveljavljajo pravice do sodnega varstva na podlagi izključnih pravic, ki pripadajo imetniku pravic v primeru kršitve pravic (členi 121. do 124.c ZIL-1).
ZVis člen 63.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 54/2, 118, 118/1.. ZUJF člen 183.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno organizirano delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - raziskovalno delo - sodna razveza - denarno povračilo
To, da tožnik v najavi izvedbe študijskega procesa za študijsko leto 2016/2017 ni bil predviden za opravljanje pedagoškega dela, ni odločilna okoliščina za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2016 dalje. Tudi to, kar poudarja pritožba, da so organi tožene stranke samostojni pri določanju izvajalcev študijskih programov, ni relevantno za odločitev, da tožniku delovno razmerje 30. 9. 2016 ni prenehalo in mu od 1. 10. 2016 dalje še traja. Takšna odločitev je namreč zgolj posledica ugotovitve, da se je delovno razmerje transformiralo iz določenega v nedoločen čas oziroma, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, glede katerega ni bilo zakonitih razlogov za prenehanje. To vprašanje, ali bi tožena stranka za tožnika imela delo ali ne, bi utegnilo biti relevantno šele v primeru vprašanja tožnikove reintegracije, ki pa ni več odprto, saj je sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo tožnikov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki, pogodbo o zaposlitvi pa je sodno razvezalo.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 129, 129/1, 103, 132, 133, 133/1.. ZZVZZ-UPB3 člen 25, 25/2, 44a, 44b, 44c.. URS člen 22.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - načrtovano zdravljenje v tujini - nujna medicinska pomoč - kršitev načela konktradiktornosti - enako varstvo pravic - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje
Ali je tožnik na službenem potovanju v Nemčiji uveljavljal pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, v doslej izvedenem dokaznem postopku ni bilo popolnoma razčiščeno. Čeprav je tožnik za dokazovanje zatrjevanja, da je med službenim potovanjem v Nemčiji potreboval nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč ter ni šlo za načrtovane zdravstvene storitve, predlagal pridobitev sodno izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben. Zavrnitev dokaznega predloga, da se pridobi (neodvisno in nepristransko) sodno izvedensko mnenje v okoliščinah konkretnega primera, ko je bistvo spora prav v tem, ali je šlo pri tožniku za nujno zdravljenje, za kar sodišče seveda nima potrebnega medicinskega strokovnega znanja, ob sočasnem utemeljevanju zaključka, da ni šlo za nujno zdravljenje, z mnenjem, pridobljenim že v predsodnem upravnem postopku, predstavlja nedopustno kršitev načela kontradiktornosti, ki je izraz enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007962
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. OZ člen 131, 179, 179/1, 189, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Tožena stranka tožniku ni zagotavljala varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu (delavci s tožnikom po navodilih tožene stranke niso smeli komunicirati, tožena stranka tožniku ni zagotavljala ustreznega dela,...), zaradi katerega je tožnik (tako izhaja iz ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke) utrpel škodo. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke.
Tako škoda v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot tudi škoda v obliki duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic, ne glede na to, ali sta uveljavljani v dveh ločenih tožbenih zahtevkih ali pa v enem skupnem, sta pravno priznani obliki škode v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ. To velja tudi za spor o trpinčenju na delovnem mestu, v katerem lahko delavec toži za odškodnino za povrnitev vseh pravno priznanih oblik škode, ki jih priznava prvi odstavek 179. člena OZ, kot tudi za povrnitev škode v obliki duševnih bolečin zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki jo priznava 8. člen ZDR-1.
nadaljevanje izvršbe z dediči - dedna transimisija - odstop dednega deleža - sklep o dedovanju - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Čeprav v sklepu o dedovanju navedeni novi dolžniki niso bili razglašeni kot dediči po pokojnem prvotnem dolžniku, je iz vsebine sklepa razvidno, da je na njih kot dediče po pokojnem prvotnem dolžniku prešla pravica, da pridobijo dediščino po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika. Njihov položaj je razviden tudi iz sklepa o dedovanju, ko jih je sodišče prve stopnje pri postavitvi skrbnika za poseben primer opredelilo kot dediče prvega dednega reda po zapustniku, dolžniku iz predmetne izvršilne zadeve.
Za dolžnika, ki ni bil razglašen za dediča po pokojnem dolžniku, niti ni v izreku sklepa o dedovanju ugotovljeno, da bi kot dedič po njem uveljavil dedno pravico do zapuščine po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika, temveč je bil razglašen za dediča po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika na podlagi odstopa dednega deleža njegove hčere, sklep o dedovanju ni listina, ki bi izkazala prehod obveznosti (oziroma dela obveznosti) nanj kot dediča po pokojnem prvotnem dolžniku.