začasna nezmožnost za opravljanje dela - odločitev sodišča o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca
Odločitev socialnega sodišča, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo, pomeni, da njena odsotnost z dela v tem obdobju ni neupravičena in da je zato sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela nezakonit.
Odstranitev ene ledvice je nedvomno definitiven medicinski poseg. Vendar pa je glede na definicijo invalidnosti, določeno v 1. odst. 27. člena ZPIZ, invalidnost zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju podana le, če nastane zaradi le-teh pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delovno mesto, na katerega je bil trajno razporejen pred nastankom teh sprememb. Tožničino svoje delo, v zvezi s katerim je toženec ugotavljal vprašanje invalidnosti, je bilo "proizvodna delavka III", za katerega pa ne izhaja, da bi bile podane trajne posledice v zdravstvenem stanju, ki bi jo kakorkoli onesposabljale za navedeno delo, zato pri njej niso podani pogoji za priznanje invalidnsosti I. kategorije.
Ker delodajalec ni jasno navedel, ali gre pri očitku neizpolnjevanja in malomarnega izvrševanja delovnih obveznosti za hujšo ali lažjo kršitev delovnih obveznosti, ter tudi ni v sklepu določno opredelil, katera ravnanja pomenijo ponavljanje hujših kršitev delovnih obveznosti (zgolj pavšalno sklicevanje na naštete kršitve iz zahteve ni dopustno), v izpodbijanih sklepih niso določno konkretizirana ravnanja tožnice, ki naj bi pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je bilo kršeno materialnopravno načelo zakonitosti disciplinskega postopka, izpodbijana sklepa pa sta nezakonita.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5. Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva člen 23. ZPP (1977) člen 224.
bolniška odsotnost - nega družinskega člana - ožji družinski član - disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela
Tudi če je bila tožnikova žena nezaposlena, je imel tožnik pravico do bolniškega staleža za nego ožjega družinskega člana, ter mu ni mogoče očitati, da je zlorabil bolniški stalež in neupravičeno izostal z dela. Sklepa, na podlagi kateri je tožniku prenehalo delovno razmerje, sta nezakonita.
Okoliščina, da se je tožena stranka v objavi prostih delovnih mest zavezala, da bo ob izpolnjevanju pogojev dela prednost že zaposlenim na OŠ ..., ni diskriminatorna do ostalih kandidatov. Tožena stranka je namreč izrecno navedla, da morajo vsi kandidati izpolnevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 - 22/00), torej kandidatov ni diskiminirala glede pogojev v zvezi z njihovim znanjem in zmožnostmi. Končna izbira med kandidati, ki izpolnjujejo kriterij zahtevanih znanj in zmožnosti, pa je vedno v pristojnosti delodajalca in je v sodnem postopku ni moč preverjati, vendar se mora delodajalec, v kolikor objavi nadaljnje pogoje, na osnovi kateri bo izbiral kandidate, teh pogojev tudi držati.
Če sta najemno pogodbo sklenili stranki spora, je tožeča stranka kot najemodajalec aktivno legitimirana zahtevati od tožene stranke kot najemnika izpraznitev spornih poslovnih prostorov.
ZDR člen 36f, 36f/3. ZPPSL člen 74, 160, 160/2, 160/3, 74, 160, 160/2, 160/3.
stečaj - odpravnina
V primeru začetka stečaja pravica do izplačila odpravnine, kot gre trajno presežnim delavem, šele nastane, kar pomeni, da ne gre za terjatev, ki bi jo lahko izenačili z večino ostalih terjatev - to je terjatev, ki nastanejo pred stečajnim postopkom, med drugim tudi s priviligiranimi terjatvami po 2. odst. 160. čl. ZPPSL. Izdatke iz naslova odpravnin, kot izdatke, ki nastanejo zaradi stečajnega postopka, je potrebno šteti med stroške stečajnega postopka, pa čeprav ZPPSL tega ne določa eksplicitno. Za izterjavo stroškov ZPPSL ne določa roka oz. prijave, kot to velja za stečajne upnike. Terjatev delavca do odpravnine, ki nastane šele zaradi začetka stečajnega postopka, spada med stečajne stroške in ne deli usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo prednostno kot stroški stečajnega postopka.
ZDSS člen 4, 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost
Tožnica je v sporu vložila tožbo zoper toženca kot fizično osebo in ne zoper družbo, s katero je sklenila delovno razmerje. Zadeva po vsebini ne spada med individualne delovne spore, za katere je pristojno delovno sodišče v skladu z določbo 4. čl. ZDSS (premoženjske in druge posamične pravice in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem). Tožničin delodajalec je bila gospodarska družba A d.o.o., in ne toženec. Ker je tako tožnica vložila tožbo zoper toženca kot fizično osebo in ne zoper delodajalca, v konkretni zadevi ne gre za odnos delavec nasproti delodajalcu, temveč za civilno razmerje med strankama in za zadevo, za katero reševanje je pristojno drugo stvarno in krajevno sodišče.
izvršilni postopek - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovorni postopek - veljavnost
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v predmetni zadevi je bil izdan in ugovor vložen še v času, ko je veljal bivši zvezni Zakon o izvršilnem postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje o ugovoru odločati po predpisih, ki so veljali ob izdaji sklepa o izvršbi in vložitvi ugovora, torej po ZIP.
Na podlagi zadnje novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS iz leta 1999 (ZJSJS-C) pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni najmanj 3-mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (tudi če to preneha zaradi stečaja), odpravnina v višini in pod pogoji, kot veljajo za delavce, katerim delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov.
Ker v primeru začetka stečaja pravica do odpravnine šele nastane, je potrebno odpravnino šteti kot strošek stečajnega postopka in je ni potrebno posebej prijaviti v stečajno maso. Stečajni upravitelj mora te terjatve izplačati že na podlagi samega zakona pred oblikovanjem stečajne mase, zato je v takšnem primeru možna tudi vložitev naknadne tožbe z dajatvenim zahtevkom.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL49457
ZPSPP člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZOR člen 70, 70/1, 73, 70, 70/1, 73.
oblika pogodbe - pisna oblika - kršitev obličnosti pogodbe - realizacija pogodbe
V obravnavanem primeru iskanje namena predpisa o obličnosti pogodbe o najemu poslovnih prostorov, ki lahko omaje sankcijo iz 1. odst. 70. čl. ZOR, ne pride v poštev. V 2. odst. 12. člena ZPSPP je namreč sankcija za primer pomanjkanja obličnosti jasno določena (prim. zgoraj). Določbe ZOR, ki urejajo posledice kršitve predpisane obličnosti, tako niti ne pridejo v poštev. S tem pa je izključena tudi možnost presoje, ali morebiti v ZOR predpisana sankcija ni v skladu z namenom predpisane obličnosti.
Napačno je stališče tožene stranke, da je odločitev sodišča v ničnosti pravnega posla preuranjena, ker o denacionalizaciji še ni bilo odločeno. Po 88. členu ZDen je namreč nedopustno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih je po določbah ZDen obstajala dolžnost vrnitve in sicer je ta nedopustnost trajala od uveljavitve ZDen dalje. Pravni posli, sklenjeni v času prepovedi, so zaradi nedopustnosti predmeta obveznosti nični in ni potrebna za denacionalizacijskega upravičenca ugodna odločba o denacionalizaciji.
Če je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen pred uveljavitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju, nepremičnina pa je bila prodana že v času veljavnosti tega zakona, je 60-dnevni rok iz drugega odstavka 210. člena tega zakona začel teči od njegove uveljavitve.
Tožnik je vložil proti tožencu negatorno tožbo v smislu določil 42. in 43. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Cilj navedene tožbe je v prenehanju pravnega in dejanskega vznemirjanja lastninske oziroma solastninske pravice. Tožnik mora dokazati, da je vznemirjen pri izvrševanju svojih pravic, ni pa mu treba dokazovati, da toženec nima pravice do svojih dejanj oziroma posegov. Po navedenih določilih je to v dokaznem bremenu toženca. V obravnavanem primeru je moral torej toženec dokazati, da je imel soglasje solastnika za v tožbi očitane posege. V tem pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v celoti uspel.
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse po opominu je zakonski rok. Če taksa ni plačana v tem roku, nastopijo posledice neplačila, to je fikcija umika pravnega sredstva.
ZPP (1977) člen 400, 400/1, 400/2, 400, 400/1, 400/2.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sodišče - obnova postopka - sklep o zavrnitvi predloga
Z revizijo izpodbijani sklep je sklep o pravnomočnem končanju postopka za obnovo (sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka) in je zato po 1. odst. 400. čl. ZPP/77 revizija zoper njega (pod pogojem iz 2. odst. 400. čl. ZPP/77) dopustna.
Tožeča stranka je s tem, da je namesto prvotno zahtevanih vpoglednih obresti od zneska v tuji valuti, zahtevala zakonske zamudne obresti od tolarskega zneska, tožbo spremenila, zato mora sodišče toženi stranki dati možnost, da se o tako spremenjeni tožbi izjavi.
Odločba o ustavitvi postopka sama po sebi še ne predstavlja protipravnega ravnanja upravnega organa, saj bi moral toženec dokazovati nezakonitost postopanja carinskih organov oziroma nezakonitost zasega blaga, česar pa v postopku ni niti zatrjeval, niti dokazoval.