URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 111, 116, 117, 117/2, 118, 119, 120, 120/1, 120/2, 142, 142/8.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zavrženje predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj z zamujeno pritožbo bi moral tožnik vložiti najkasneje 4. 6. 2025, tožnik pa ga je vložil 30. 7. 2025, kar je po izteku 15-dnevnega roka. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-2, 15/1-3, 15/1-4, 15/1-5, 15/1-6, 15/1-7, 15/1-8, 15/1-22, 23, 23/6, 28. ZPP člen 354, 354/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1, 232/3.
začasna nezmožnost za delo - pripor - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - podlaga za obvezno zavarovanje
Za razsojo te zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal s tem, ko je odločil, da je primarni razlog odsotnosti od dela prestajanje pripora in ne bolezen. Sodišče se ni opredelilo do navedb toženca, da v primeru, ko je tožnik v priporu, ni odločilna podlaga zavarovanja temveč dejstvo, da tožnik svoje dejavnosti ne opravlja zaradi pripora.
ZPP člen 142, 142/8, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavržena pritožba - če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Rok za vložitev pritožbe je pričel teči 26. 4. 2025 in se je iztekel 25. 5. 2025. Ker je bil ta dan nedelja, se je rok za vložitev pritožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika. Ker je bila pritožba izročena neposredno na sodišče 4. 6. 2025, kar je po izteku pritožbenega roka, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je pritožba zavrže.
ZUPJS člen 30, 30/1. ZIUZDS člen 30, 30/1, 39. ZSVarPre člen 3. ZZVZZ-T člen 27, 27/1, 27/2. ZTuj-2 člen 51, 51/2. URS člen 156.
pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - denarna pomoč - denarna socialna pomoč - obvezni zdravstveni prispevek - tujci - dovoljenje za bivanje - ustavno skladna razlaga - predlog za oceno ustavnosti
Da je lahko tujec upravičen do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, mora imeti glede na navedeno pravno podlago v Republiki Sloveniji pridobljeno dovoljenje za stalno prebivanje. Ker pri tožniku ta pogoj ni izpolnjen - tožnik ima le dovoljenje za začasno prebivanje - do uveljavljanih pravic ni upravičen.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 51/2. ZPP člen 249, 365, 365-3.
nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank
Izvedenec ima po 249. členu ZPP pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov, vendar je izvedensko delo potrebno obravnavati kot celoto. Odgovore izvedenskega organa na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izvedenski organ ni upravičen do plačila za vsako svoje pojasnilo posebej, še predvsem, če je več predhodnih dopolnitev. Sodišče odmeri nagrado in stroške za izvedensko delo po tem, ko je izvedovanje v celoti končano.
Sodišče je zmotno štelo, da je izvedenski organ v pisni dopolnitvi podal odgovore na vprašanja oziroma pripombe strank, ki od njega prej še niso bili zahtevani. Zato je bila izvedenskemu organu zmotno priznana izvedenina za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Tožnik tudi v pritožbi navaja, da uveljavlja subvencijo najemnine zato, da bi si lahko šele na podlagi tako zagotovljenih sredstev najel stanovanje. Iz določb ZUPJS povsem jasno izhaja, da mora biti najprej sklenjena najemna pogodba, šele potem je mogoče odločati o pravici do subvencioniranja najemnine. Zakon torej ne omogoča pridobitve najprej subvencije najemnine in šele nato iskanje ter najem stanovanja.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 355. ZPIZ-2 člen 70, 80, 80/1, 80/4, 80/5, 183.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - II. kategorija invalidnosti - denarno nadomestilo - začasna nezmožnost za delo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - izguba pravic
Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.
Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.
ZUP člen 214, 214/1. ZPP člen 355. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233.
začasna nezmožnost za delo - zaključek bolniškega staleža
Toženec mora v skladu z 233. čl. Pravil OZZ, opredeliti datum začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo v primeru, ko s predhodno odločbo toženca bolniški stalež ni bil zaključen. V tem sporu pa gre za odločanje o predlogu za podaljšanje bolniškega staleža, ki je bil s predhodno odločbo toženca zaključen, ker je bila z določenim dnem ugotovljena zmožnost za delo zavarovanca. Odsotnost opredelitve datuma začetka in zaključka iz izpodbijanih odločb toženca ne predstavlja nepravilnosti in nezakonitosti, saj je toženec že po vsebini odločil, da tožničino zdravstveno stanje ne utemeljuje spremembe odločitve imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža.
ZDSS-1 člen 72, 75. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/3, 274, 274/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - potek roka za vložitev revizije - predhoden preizkus tožbe - začetek teka roka
Pravočasnost tožbe je v socialnem sporu procesna predpostavka, ki mora biti podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 vložena v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe, ki se s tožbo izpodbija. Gre za procesni predpostavki, ki morata biti podani, da je socialni spor dopusten. Določbo 72. člena ZDSS-1 je pri predhodnem preizkusu tožbe potrebno uporabiti v povezavi z določbo 75. člena ZDSS-1. Na rok 30 dni pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 120, 120/2, 259, 259/3. ZZVZZ člen 2.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - medicinsko tehnični pripomočki - zahteva za povračilo stroškov - izjemen primer - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
V spornem obdobju veljavni tretji odstavek 259. člena Pravil OZZ je določal, da zavod lahko izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. 4-točkovna ortoza za komolec na zaklep ni določena kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, naslednji pogoj, ki je ključen za odobritev nakupa medicinskega pripomočka, pa je izjemnost primera. Razlog za priznanjeje izjemno zdravstveno stanje ali pa izjemnost glede načina terapije. Kot je to strokovno prepričljivo pojasnil sodni izvedenec, gre v tem primeru za izjemnost.
ZPIZ-2 člen 403. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Vrste in stopnje telesnih okvar določa Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar v Seznamu telesnih okvar. Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je torej najprej potrebno, da gre za telesno okvaro, kot je le-ta določena v že omenjenem Seznamu TO. Tožnik ima zaradi zdravstvenega stanja oteženo aktivnost in je pri njem potreben večji napor pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Glavni razlog za to je debelost, vendar pa debelost ni stanje, za katero bi se lahko ugotovilo telesno okvaro po že omenjenem Seznamu TO. Ugotovljene okvare gibal, kjer so v ospredju bolečine v nogah in križu z dobro ohranjeno gibljivostjo v sklepih, nadalje sindrom obstruktivne apneje v spanju, lažja motnja pljučne funkcije in srčno popuščanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku ne pomenijo telesne okvare, kot so le-te določene v Seznamu TO.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 108, 111. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
delna invalidska pokojnina - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - minimalna pokojninska doba - res iudicata - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - delno zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Kljub dejstvu, da tožniku pripada pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, slednje ne pomeni, da se mu s tem dnem prične izplačevati pokojnina. Kot oviro za začetek izplačevanja pokojnine, je sodišče pravilno opredelilo vključenost tožnika v obvezno socialno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja, bo odpadla zakonsko določena ovira in sorazmerni del invalidske pokojnine se mu bo lahko pričel izplačevati.
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov toženca, ki zavarovancu povzroči nevšečnosti zaradi vloženih pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, ne more imeti posledice pravno priznane škode.
Toženčevo vodenje upravnega postopka je skladno z določili relevantnih določb ZZVZZ. Protipravnost ravnanj toženca bi bila izkazana le v primeru, če bi bila dokazana samovoljna, arbitrarna odstopanja od običajnih metod dela. Sistem pravnih sredstev je namenjen prav odpravi napak v upravnih in drugih postopkih. Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, pa same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Nepravilna in spremenjena odločitev glede začasne nezmožnosti tožnice sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
Ker sodišče ni ugotovilo protipravnega ravnanja toženca, ni bilo zavezano ugotavljati obstoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti, ki morajo biti podane kumulativno, posledično, zaradi česar ni potrebno decidirano opredeljevanje sodišča do obširnih tožničinih trditev v tej smeri.
URS člen 22, 23, 50, 125, 156. ZPIZ-2 člen 140, 140/6, 204, 204/3, 204/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355.
bistvena kršitev določb postopka - presoja ugovorov - sklicevanje na neustavnost določb zakona - predlog za oceno ustavnosti - konkretiziranost navedb
Sodna odločba mora biti glede ustavnopravnih ugovorov obrazložena, če so ti konkretno in argumentirano podani. Sodišča sicer niso dolžna odgovarjati na pavšalne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stališč. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub izčrpni argumentaciji tožnika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti, je namreč umanjkala presoja sodišče prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodišče prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do tožnikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - vključitev v obvezno zavarovanje - podjetnik posameznik - prijava v zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Tožnica je v času od vključno 19. 7. 2023 dalje že vključena v obvezno zavarovanje. V primeru, da je vključena v zavarovanje tudi na podlagi prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bi bila tako vse do 2. 8. 2023 vključena v zavarovanje po dveh pravnih podlagah. Za odločitev je ključno dejstvo, razvidno iz dopisa ZZZS z dne 19. 11. 2024, da je ZZZS prejel prijavo v zavarovanje s strani zavezanke (tožnice) dne 30. 8. 2023, z datumom prijave v zavarovanje z dnem 19. 7. 2023 dalje, in sicer po podlagi 005. Ob ugotovitvi, da je bila tožnica od 19. 7. 2023 dalje vključena v socialna zavarovanja kot s. p., tožnici pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z 19. 7. 2023.
status zavarovanca - vpis v matično evidenco zavarovancev pri zpiz - vpis v sodni register
Zmoten je pritožbeni očitek, da je potrebno pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca PIZ upoštevati razlog, ki je tožnika vodil do vpisa družbeništva in poslovodstva v poslovni register. Namen vpisa oziroma razlogi, ki so pripeljali do vpisa tožnika kot družbenika in poslovodje v sodni register, ne morejo vplivati na nastanek socialnopravnega razmerja, ki glede na zakonska določila nastane ex lege. Ključen je hkratni status družbenika in poslovodne osebe, ki sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja, zaradi česar gre za zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/2, 44c/2-2. Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev (2014) člen 2, 2-6. ZDSS-1 člen 75.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - delno zavrženje tožbe - odobritev zdravljenja
Pri tožniku je bila v Republiki Avstriji opravljena preiskava, in sicer MR glave s kontrastom. Gre za uporabo naprave za slikanje z nuklearno magnetno resonanco za klinično uporabo in za uporabo take naprave je potrebna predhodna odobritev. Ker tožnik ni dobil predhodne odobritve, to pomeni, da tudi ni upravičen do povračila stroškov za pregled. Predhodna odobritev je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (2. alineja drugega odstavka 44.c člena ZZVZZ). Seznam zdravstvenih storitev iz navedene alineje določi minister, pristojen za zdravje. S tem v zvezi je bila izdana Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev.
Glede pritožbenih navedb, da višina zneskov ni realna, je bistveno, da gre tukaj za vrednotenje storitev, ki se opravljajo v okviru javne zdravstvene mreže. Tožnik je povračilo uveljavljal na podlagi 44.c člena ZZVZZ in toženec je izpodbijano odločbo izdal upoštevaje že citirano določbo, po kateri se povrne znesek v višini povprečne cene teh storitev, opravljenih v Republiki Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže.
Glede priznanja prevoznih stroškov, vinjet, parkiranja in nakupa zdravil v Avstriji pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da toženec o teh stroških z izpodbijano odločbo ni odločil. V tem primeru sodišče ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o stroških, ki jih tožnik uveljavlja šele pred sodiščem. V nasprotnem primeru bi namreč prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec.
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2024 (2024) člen 1. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 32, 32/2, 36, 36/1, 37, 37, 45, 45/1, 47, 47/1, 49, 49/1, 137, 137/1, 140, 140/2, 400, 400/3. ZPP člen 287, 287/2. ZMEPIZ-1 člen 45, 45/1, 45/1-3, 87.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2).
Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.