Stari starši otroka nimajo roditeljske pravice nad svojim vnukom, zato v skladu z določbami ZZZDR tudi niso zakoniti zastopniki otroka in v razmerju do otroka (vnuka) nimajo pravic in dolžnosti, tudi ne dolžnosti preživljanja. Zato v teh postopkih nimajo položaja stranke postopka, ravno tako pri odločanju o odvzemu otroka, kot posegu v roditeljsko pravico, ne varujejo svoje pravne koristi kot pravno oprte osebne koristi.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Pri ugotavljanju, ali oseba izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, se upošteva pridobivanje pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, vezanega na lastništvo, zakup oziroma drugačno uporabo kmetijskega zemljišča.
dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - dolžnost organa
Tožeča stranka pri ponovni zahtevi ni postavila bistveno drugačnih vprašanj, kot v prvotni zahtevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče meni, da je treba obravnavati izpodbijani odgovor prvostopenjskega organa smiselno kot sklep o zavrženju zahteve iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, čeprav nima vseh formalnih sestavin takega sklepa. Gre namreč za to, da tožeča stranka z zahtevo, ki je predmet tega postopka, zahteva nekaj, o čemer je že bilo pravnomočno odločeno, kar pa je v smislu 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP razlog za zavrženje take zahteve.
Dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Sodišče je toženi stranki v pravdnem postopku naložilo, da mora stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije. Ker odločitev o stroških postopka, dosojenih v korist Republike Slovenije, predstavlja izvršilni naslov (četrti odstavek 46. člena ZBPP), višina stroškov, ki je bila tožeči stranki naložena v plačilo z izpodbijanimi sklepi, ni bila določena v skladu z 48. členom ZBPP. Tožeča stranka je tako upoštevaje prvi odstavek 48. člena ZBPP dolžna povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetnikoma in izvedencu gradbene in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Ker je bilo ugotovljeno, da izdajatelj računa ni izdal, tožnik po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v zvezi s katero prosi za brezpačno pravno pomoč.
ZMZ-1 člen 64, 65. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 43.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Tožnik zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite ni oprl na dejstva, ki bi nastala po izdaji predhodne odločitve in bi jih ne mogel navesti že ob prvi podaji prošnje, zato pogoji iz 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje niso izpolnjeni.
Toženki ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni vsebinsko obravnavala tožnikove prošnje, kršila zakon, saj je tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka zavrgla že zaradi formalnih razlogov (pred vsebinsko obravnavo), torej, ker je tožnik ni uspel prepričati, da novega razloga (sicer že obstoječega v času vložitve prve prošnje) ni mogel v prvotnem postopku navesti brez svoje krivde. Sklepu zato tudi ni mogoče očitati odsotnosti razlogov glede podanih razlogov. Zatrjevana kršitev določb postopka tako ni podana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba
Tožena stranka je odločitev, ki je predmet izpodbijanja, sprejela na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava in napačno presodila izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik
Ugotovitev tožene stranke, da tožnik po določbi 10. člena ZBPP ni upravičenec do BPP, je pravilna, saj tožnik ne spada v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona, je torej tožeča stranka dolžna na račun stroškov, ki so bili izplačani iz proračuna Republike Slovenije v okviru brezplačne pravne pomoči. Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da povrne celotni znesek stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je zato napačna in v nasprotju s citirano določbo 48. člena ZBPP v povezati s 46. členom ZBPP.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato teh določb v primeru odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi (samoprijave) skladno s 63. členom ZDavP-2 ni mogoče uporabiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - žaljiva obdolžitev
Tožnik kot prosilec za dodelitev BPP, ki se mu v konkretnem primeru očita storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 160. člena KZ-1, po izrecni določbi prve alineje 8. člena ZBPP ni upravičen do dodelitve BPP.
Zakonodajalec ni imel namena davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja njegove davčne osnove - nasprotno, želel je zagotoviti njegovo realno obdavčenje, torej obdavčenje skladno s splošnimi pravili o odmeri davka. Pri tem pa je predpisal še pribitek v obliki obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oz. pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenskega sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe v primeru odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave - skladno s 63. členom ZDavP-2 ni mogoče uporabiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ker je bila v zadevi, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, že izdana pravnomočna zamudna sodba, tožnik po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh.
odvzem orožja - pogoj zanesljivosti - zanesljivost imetnika orožja - prekršek
Pravnomočni plačilni nalog in pravnomočna sodba sta bila izdana tožniku zaradi prekrška zaradi neustrezne hrambe orožja, zato je Upravna enota pravilno zavrnila izvajanje dodatnih dokaznih predlogov po zaslišanju prič in postavitvi izvedencev glede zanesljivosti tožeče stranke, saj glede na vse navedeno ne bi mogli pripomoči h drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja. Tudi ZUP namreč ne določa, da bi bilo potrebno izvesti prav vse s strani strank predlagane dokaze, pač pa, da je treba stranki dati možnost, da se izreče o ugotovljenem dejanskem stanju, kar je bilo tožniku v konkretnem primeru tudi omogočeno, saj mu je ta možnost s strani Upravne enote bila dana, še preden je bila izpodbijana odločba izdana, Upravna enota pa je pravilno ocenila, da tožeča stranka ni zanesljiva oseba v smislu določb ZOro-1 ter na tej podlagi tudi sprejela ustrezno odločitev, ki jo je tudi prepričljivo in celovito obrazložila.
ZDRS člen 10,10/1, 10/1-3. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko življenje v RS - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Določila 1. odstavka 2. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ne predpisujejo zgolj omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov izjem za dokazovanje izpolnjevanje pogoja iz 3. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Uredba navedene izjeme določa le primeroma tako, da je v skladu z normativno vsebino 8. odstavka 10. člena ZDRS potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali se šteje, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer, če je fizično prisotna na njenem ozemlju in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave. V nasprotnem primeru bi bila drugačna oziroma bolj restriktivna razlaga pogojev oziroma meril iz 1. odstavka 2. člena Uredbe v zvezi s 3. točko 1. odstavka 10. člena ZDRS v postopku naturalizacije, nezakonita, saj bi nedopustno zoževala z določili 1. do 10. točke 1. odstavka 10. člena v zvezi z 8. odstavkom 10. člena ZDRS zagotovljene pravice nekaterih kategorij prosilcev za državljanstvo v primeru nepredvidljivih življenjskih dogodkov oziroma okoliščin, ki bi jih zaradi višje sile utegnile doleteti v času počitnic, začasnega zadrževanja ali obiska v tujini, neodvisno od njihove (prosto)voljne odločitve, kot je na primer nenadna okužba, poškodba, izbruh ali poslabšanje bolezni, epidemije, potresi, vulkanski izbruhi, požari, prometne, ladijske ali letalske nezgode, z vsemi nepredvidljivimi posledicami, kar vse namreč sploh ne zajemajo določila 1. do 6. alineje 1. odstavka 2. člena Uredbe.
nujna brezplačna pravna pomoč - pravočasnost prošnje - zavrženje prošnje
Institut nujne BPP je urejen v 36. členu ZBPP. Prosilec mora prošnjo za odločanje vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Pristojni organ za BPP prošnjo za nujno BPP zavrže kot prepozno, če jo prosilec vloži po izteku tega roka in če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči.
Za organ, pristojen za BPP, je bistveno, da prošnjo prejme toliko časa pred iztekom roka za opravo tega dejanja, da je mogoče izvesti presojo in vsa potrebna opravila, zaradi katerih bo prosilcu omogočeno zastopanje po odvetniku. Iz tega razloga za odločanje o pravočasnosti podane prošnje za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je prosilec prošnjo oddal na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega bivanja v Sloveniji - neupravičena odsotnost
Sodišče lahko pritrjuje tožnikovi tožbi v tistem delu, ko pojasnjuje, da s člani njegove družine niso zaprosili za odjavo. Ne glede na to pa bi moral tožnik za pridobitev zaprošenega dovoljenja izpolnjevati tudi pogoj dejanskega prebivanja, ki je določen v 1. odstavku 1. člena ZUSDDD. Tako tožnikova zapustitev RS ne ustreza nobenemu izmed razlogov upravičene odsotnosti za prvo petletno obdobje, kot jih določa ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku - namen brezplačne pravne pomoči
Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli zagotoviti. Vendar v pravico do sodnega varstva ne sodijo obveznosti, ki so s sodnimi odločbami naložene takšnim osebam v plačilo. Tožnica tako ne more zahtevati oprostitve plačila stroškov izvršbe, ki so v sklepu o izvršbi priznani nasprotni stranki ali drugim udeležencem.