Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 60, 60/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožnica pravilno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, na katere dokaze je toženka oprla svojo ugotovitev, da naj bi se v programski skupini P1-0255, ki jo je tožnica navedla v točki II prijavnega obrazca (Predstavitev raziskovalnega projekta), projekt izvajal v programski skupini z enim samim raziskovalcem, ki nima ustreznih izkušenj, kar po trditvah tožnice tudi ne drži.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 13/2, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
pravo intelektualne lastnine - patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - sodna praksa Sodišča Evropske unije - sodba Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba uredbe
Če je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Ker je plačilo sodne takse v konkretnem primeru procesna predpostavka za obravnavo tožbe, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo štelo za umaknjeno in posledično postopek s tožbo ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
Glede na to, da je bil sklep o davčni izvršbi tožniku pravilno vročen, bi tožnik svoje ugovore, da ni dolžan, ker njegov dolg ne obstoji, oz. da njegov dolg še ni zapadel, lahko uveljavljal kvečjemu v ugovoru zoper sklep o izvršbi skladno z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2. Tozadevni tožnikovi ugovori v njegovi pritožbi zoper izpodbijano odločbo so zato neupoštevni, ker jih v tej fazi postopka s takšno vsebino ni mogoče podajati. Poleg tega pa tudi ne drži, da bi bilo s sklepom o davčni izvršbi od tožnika zahtevano plačilo v roku 15 dni, torej pred zapadlostjo 15. 9. 2013. S sklepom o davčni izvršbi je bila dolžničina terjatev do tožnika le zarubljena, tožniku pa je bilo naloženo, da zarubljeni znesek plača na predpisani račun, kot to določa prvi odstavek 173. člena ZDavP-2, pri čemer mora dolžnikov dolžnik (torej v danem primeru tožnik) takšno plačilo izvesti seveda šele ob zapadlosti dolga. Nikjer v sklepu o izvršbi ne piše, da bi tožnik moral zarubljeni znesek plačati v 15 dneh.
ZCes-1 člen 99, 99/1, 99/2. Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (2009) člen 125. ZPrCP člen 42, 43/3.
izdaja soglasja za cestni priključek - parkirišča
Prvostopenjski organ zavrnitev vloge za izdajo soglasja za priključek na občinsko cesto obrazloži zgolj s tem, da so parkirišča zagotovljena tako, da je ovirana manipulacija na funkcionalnem zemljišču in bi bilo nujno potrebno obračati vozila na cesti, kar pa ni dovoljeno skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZPrCP. Vendar ne pojasni, iz katerih dokazov je ugotovil ta dejstva, hkrati pa iz obrazložitve ni razvidno, ali so in na kakšen način so ta dejstva sploh povezana s priključkom na cesto, saj je govora o manipulaciji na funkcionalnem zemljišču in obračanju vozil na cesti. S tem v zvezi so relevantna, vendar nejasna in nasprotujoča, tudi navajanja drugostopenjskega organa, da iz priložene projektne dokumentacije ni vidno, da bi bil priključek interne ceste projektno obdelan, in da ni prikazana manipulacija brez vzvratnega obračanja na interni cesti.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 129, 129-2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (2015) člen 7, 7/2.
ukrep inšpektorja za ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - postavljanje prometne signalizacije
Da gre v obravnavani zadevi za dejansko situacijo iz 2. točke 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah oz. drugega odstavka 7. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, torej za situacijo, ko sta sestavni del cestišča tudi peščeve in kolesarske površine, izhaja iz zapisnika, katerega sestavni del so fotografije, ki so bile tožniku predložene v izjavo. Tožnik dejstvu, ki izhaja iz fotografij, obstoju kolesarske steze in pločnika, ni ugovarjal. Sklicevanje na 5 m pas od zunanjega roba vozišča v obravnavanem primeru ne kaže na napačno ugotovitev lokacije območja za postavljanje prometne signalizacije, ki je v obravnavanem primeru 2 m od peščeve površine, v to območje pa so tožnikovi objekti, kot izhaja iz fotografij, postavljeni. V pasu območja za postavljanje prometne signalizacije objektov za oglaševanje ni bilo možno postavljati ne v času veljavnosti ZJC (68. člen), ne v času izdaje izpodbijane odločbe - v času veljavnosti ZCes-1 (tretji odstavek 78. člena ZCes-1).
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - finančni leasing - nakup nepremičnin
Da gre za zazidano stavbno zemljišče povsem jasno izhaja iz cenitve, ki jo je za namene njene prodaje družbi A. d.o.o. opravil sodni cenilec H.H. in ki se nahaja v upravnih spisih. Vsakršno zatrjevanje tožeče stranke, da zemljišče ni pozidano in sklicevanje na drugačen status zemljišča, ki ga vsebuje tožba in pred tem že pritožba ter pripombe na zapisnik, je zato zavajajoče in brez brez podlage ter kot takšno - kot ena od okoliščin, ki je sicer relevantna za odločitev - ne more pripomoči k drugačni odločitvi. Relevantna je ta okoliščina zato, ker bi morebitna nadaljnja prodaja predmetnih nepremičnin v nespremenjenem stanju (kot kompleksa stavbnih zemljišč, na katerih stojijo stari objekti), pomenila promet, ki je praviloma oproščen plačila DDV in bi torej morala tožeča stranka že ob pridobitvi nepremičnin izkazovati, da bo pri nadaljnji prodaji prišlo do obdavčitve po izbiri v skladu s 45. členom ZDDV-1. Tega pa tožeča stranka ni izkazala, tako kot tudi ni izkazala nameravane obdavčitve po izbiri ter s tem namena, da bo nepremičnine uporabila za transakcije, ki so obdavčene z DDV, za oddajo nepremičnin v najem oziroma v zakup in za katero po določbah ZDDV-1 ravno tako (praviloma) velja oprostitev plačila DDV.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V petem odstavku 48. člena ZBPP je določeno, da če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogoji za opravljanje dejavnosti
Sodišče se strinja s presojo toženke, da objekt, v katerem se soproizvajata električna in toplotna energija, ne more biti umeščen v območje centralnih dejavnosti, saj to izhaja iz samega opisa dovoljenih dejavnosti za to območje in njihove primerjave z dejavnostjo, ki naj bi se izvajala v objektu, ki je predmet gradbenega dovoljenja. Po tretjem odstavku 46. člena OPN Mirna so namreč terciarne dejavnosti po tem odloku: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Nadalje četrti odstavek tega člena definira kvartarne dejavnosti kot naslednje dejavnosti: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. Kaj so poslovni prostori (pisarne) in bivanje/stanovanja ne terja posebne definicije. Že iz tega pa izhaja, da se lahko kot proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij, obravnavajo zgolj tiste proizvodne dejavnosti, ki se s temi dejavnostmi dopolnjujejo ali so jim, kot določa sam odlok, sorodne, pri čemer primeroma omenja založništvo in knjigoveštvo. Proizvodnja torej primarno ne spada v to območje, saj ni združljiva z naštetimi dejavnostmi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Zakon ne daje podlage za stališče, da bi bilo mogoče lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje razlagati tako, da dovoljuje gradnjo na drugi lokaciji, kot izhaja iz njegovega izreka.
Ustavno sodišče je varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe.
Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
ZGO-1, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, določa, da se posegi v prostor lahko začnejo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Gradnja objektov brez gradbenega dovoljenja je dopustna po določilu 3.a člena ZGO-1 v primerih, ko gre za gradnjo enostavnih objektov, kot jih določa predpis iz 8. člena ZGO-1 ter pod pogojem, da postavitev takšnega enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - materialni rok
30-dnevni rok iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za sprejem ponudbe je določen z materialnim prepisom, in to za uveljavitev materialnih (torej vsebinskih, ne le postopkovnih) pravic. To pomeni, da gre za materialni rok, ki je po svoji naravi prekluziven, saj možnost pridobitve pravice z njegovim pretekom preneha oziroma ugasne.
ZVis člen 55. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe
Ne iz sklepa Habilitacijske komisije, ne iz sklepa organa prve stopnje ni razvidno, na kateri pravni podlagi sta organa prišla do ugotovitve, da tožnik za izvolitev v naziv docent ne izpolnjuje vseh pogojev iz 6. točke 12. člena Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znastvenih delavcev in sodelavcev. Tožena stranka ni odgovorila na ta ključni tožbeni ugovor, zato izpodbijani sklep nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP. Ta pomanjkljivost v obrazložitvi izstopa, ker so vsi poročevalci v prvostopenjskem postopku dali pozitivna mnenja k tožnikovi izvolitvi.
prepozna tožba - pouk o pravnem sredstvu - odprava odločbe prve stopnje - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
ZUS-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da se tisti akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen položaj, saj je z drugostopenjsko odločbo ministrstvo odpravilo gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. To pomeni, da postopek odločanja v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja še ni končan z drugostopenjsko odločbo. Odpravljeno gradbeno dovoljenje ne obstaja več, toda postopek izdaje gradbenega dovoljenja na prvi stopnji je znova odprt in tožnica bo imela možnost pravnega oziroma sodnega varstva, v katerem bo lahko uveljavljala morebitne relevantne ugovore iz tožbe, zoper novo odločitev organa, s katero se bo zaključil ponoven postopek.
ZBPP člen 30, 30/10. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela predlog odvetniške pisarne za razrešitev, v kateri le-ta navaja razloge za svojo razrešitev, ki so na strani tožnika. Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z navedbami odvetniške pisarne in je izpodbijano odločitev sprejela zgolj na podlagi navedb odvetniške pisarne, da obstajajo ovire, ki izvirajo iz sfere upravičenca za BPP in ki onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijanje odločbe niti iz predloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijanje odločbe seznanjen z vlogo odvetniške pisarne oziroma predlogom, da se jo iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP. V konkretnem primeru tako tožnik ni imel niti možnosti, da se izjavi o navedbah odvetniške pisarne, ampak je to lahko storil šele z vložitvijo tožbe v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.