V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
ZVis člen 55. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe
Ne iz sklepa Habilitacijske komisije, ne iz sklepa organa prve stopnje ni razvidno, na kateri pravni podlagi sta organa prišla do ugotovitve, da tožnik za izvolitev v naziv docent ne izpolnjuje vseh pogojev iz 6. točke 12. člena Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znastvenih delavcev in sodelavcev. Tožena stranka ni odgovorila na ta ključni tožbeni ugovor, zato izpodbijani sklep nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP. Ta pomanjkljivost v obrazložitvi izstopa, ker so vsi poročevalci v prvostopenjskem postopku dali pozitivna mnenja k tožnikovi izvolitvi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi
Ob upoštevanju sodne prakse nedvomno izhaja, da ničnostnega razloga iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, to je razloga, da odločbe, ki naj bi se izrekla za nično sploh ni mogoče izvršiti, ni mogoče uveljavljati, kolikor je bila odločba že izvršena in kar je bilo v konkretni zadevi nedvomno ugotovljeno. Navedeni ničnostni razlog v predmetni zadevi, zato ni podan. Podan tudi ni ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. To zakonsko določbo je mogoče uporabiti le v primeru, če posebna zakonska določba vnaprej določa, da ima določena nepravilnost za posledico ničnost določbe. Kolikor v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev zakona za posledico ničnost odločbe, tega razloga ni mogoče uporabiti. V konkretni zadevi tožeča stranka zatrjuje nepravilnosti, ki naj bi bile storjene pri izdaji inšpekcijske odločbe in ki sicer lahko predstavljajo kršitve zakona, ne navede pa nobene zakonske določbe, ki bi določala, da ima katera od naštetih nepravilnosti za posledico ničnost odločbe, take določbe pa, tako kot tožena stranka, tudi sodišče ni našlo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj
Četudi bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila nevarnost likvidacijskega ali stečajnega postopka, morajo biti izkazane posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda štela za težko popravljivo. Sodišče meni, da teh okoliščin tožeča stranka, zgolj z zatrjevanjem o taki možnosti ter brez vsakega dokaza, ni izkazala in posledično tudi ni izkazano, da bi bila s tem povzročena škoda kreditojemalcem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Zakon ne daje podlage za stališče, da bi bilo mogoče lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje razlagati tako, da dovoljuje gradnjo na drugi lokaciji, kot izhaja iz njegovega izreka.
Ustavno sodišče je varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe.
ZBPP člen 30, 30/10. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela predlog odvetniške pisarne za razrešitev, v kateri le-ta navaja razloge za svojo razrešitev, ki so na strani tožnika. Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z navedbami odvetniške pisarne in je izpodbijano odločitev sprejela zgolj na podlagi navedb odvetniške pisarne, da obstajajo ovire, ki izvirajo iz sfere upravičenca za BPP in ki onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijanje odločbe niti iz predloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijanje odločbe seznanjen z vlogo odvetniške pisarne oziroma predlogom, da se jo iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP. V konkretnem primeru tako tožnik ni imel niti možnosti, da se izjavi o navedbah odvetniške pisarne, ampak je to lahko storil šele z vložitvijo tožbe v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V petem odstavku 48. člena ZBPP je določeno, da če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogoji za opravljanje dejavnosti
Sodišče se strinja s presojo toženke, da objekt, v katerem se soproizvajata električna in toplotna energija, ne more biti umeščen v območje centralnih dejavnosti, saj to izhaja iz samega opisa dovoljenih dejavnosti za to območje in njihove primerjave z dejavnostjo, ki naj bi se izvajala v objektu, ki je predmet gradbenega dovoljenja. Po tretjem odstavku 46. člena OPN Mirna so namreč terciarne dejavnosti po tem odloku: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Nadalje četrti odstavek tega člena definira kvartarne dejavnosti kot naslednje dejavnosti: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. Kaj so poslovni prostori (pisarne) in bivanje/stanovanja ne terja posebne definicije. Že iz tega pa izhaja, da se lahko kot proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij, obravnavajo zgolj tiste proizvodne dejavnosti, ki se s temi dejavnostmi dopolnjujejo ali so jim, kot določa sam odlok, sorodne, pri čemer primeroma omenja založništvo in knjigoveštvo. Proizvodnja torej primarno ne spada v to območje, saj ni združljiva z naštetimi dejavnostmi.
prepozna tožba - pouk o pravnem sredstvu - odprava odločbe prve stopnje - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
ZUS-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da se tisti akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen položaj, saj je z drugostopenjsko odločbo ministrstvo odpravilo gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. To pomeni, da postopek odločanja v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja še ni končan z drugostopenjsko odločbo. Odpravljeno gradbeno dovoljenje ne obstaja več, toda postopek izdaje gradbenega dovoljenja na prvi stopnji je znova odprt in tožnica bo imela možnost pravnega oziroma sodnega varstva, v katerem bo lahko uveljavljala morebitne relevantne ugovore iz tožbe, zoper novo odločitev organa, s katero se bo zaključil ponoven postopek.
ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. ZMZ-1 člen 34, 34/4, 42, 42/2, 83, 83/1, 83/1-1,.
Tudi če so izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZMZ-1, prosilec nima iztožljive pravice, da je nastanjen na zasebnem naslovu, ne glede na morebitne druge pravno relevantne okoliščine. Za prosilca za mednarodno zaščito namreč ne velja pravica do svobodne izbire prebivališča, kajti ta pravica pripada „državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. Tožnik pa nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, ampak mu kot prosilcu za mednarodno zaščito pripada zgolj „pravica ostati“ v Sloveniji do zaključka obravnave. Poleg tega je zakonodajalec predpisal, da pristojni organ „lahko“ odobri nastanitev na zasebnem naslovu.
Tožena stranka ne more zgolj na podlagi dejstva, da prosilec ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu, ampak bi morala za takšno odločitev utemeljiti dvom, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom, priimkom, ali da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna država.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - kmetija
Nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.
V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki naložilo odpravo pomanjkljivosti in jo pozvalo k predložitvi prevoda tožbe v slovenski jezik in dopolnitvi tožbe tako, da navede tožečo in toženo stranko ter razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost ter k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, obenem pa ji postavilo še začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 5. 1. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Sodišče pritrjuje presoji organa, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja 52. člena ZMZ-1).