Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogoji za opravljanje dejavnosti
Sodišče se strinja s presojo toženke, da objekt, v katerem se soproizvajata električna in toplotna energija, ne more biti umeščen v območje centralnih dejavnosti, saj to izhaja iz samega opisa dovoljenih dejavnosti za to območje in njihove primerjave z dejavnostjo, ki naj bi se izvajala v objektu, ki je predmet gradbenega dovoljenja. Po tretjem odstavku 46. člena OPN Mirna so namreč terciarne dejavnosti po tem odloku: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Nadalje četrti odstavek tega člena definira kvartarne dejavnosti kot naslednje dejavnosti: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. Kaj so poslovni prostori (pisarne) in bivanje/stanovanja ne terja posebne definicije. Že iz tega pa izhaja, da se lahko kot proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij, obravnavajo zgolj tiste proizvodne dejavnosti, ki se s temi dejavnostmi dopolnjujejo ali so jim, kot določa sam odlok, sorodne, pri čemer primeroma omenja založništvo in knjigoveštvo. Proizvodnja torej primarno ne spada v to območje, saj ni združljiva z naštetimi dejavnostmi.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi
Ob upoštevanju sodne prakse nedvomno izhaja, da ničnostnega razloga iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, to je razloga, da odločbe, ki naj bi se izrekla za nično sploh ni mogoče izvršiti, ni mogoče uveljavljati, kolikor je bila odločba že izvršena in kar je bilo v konkretni zadevi nedvomno ugotovljeno. Navedeni ničnostni razlog v predmetni zadevi, zato ni podan. Podan tudi ni ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. To zakonsko določbo je mogoče uporabiti le v primeru, če posebna zakonska določba vnaprej določa, da ima določena nepravilnost za posledico ničnost določbe. Kolikor v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev zakona za posledico ničnost odločbe, tega razloga ni mogoče uporabiti. V konkretni zadevi tožeča stranka zatrjuje nepravilnosti, ki naj bi bile storjene pri izdaji inšpekcijske odločbe in ki sicer lahko predstavljajo kršitve zakona, ne navede pa nobene zakonske določbe, ki bi določala, da ima katera od naštetih nepravilnosti za posledico ničnost odločbe, take določbe pa, tako kot tožena stranka, tudi sodišče ni našlo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - materialni rok
30-dnevni rok iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za sprejem ponudbe je določen z materialnim prepisom, in to za uveljavitev materialnih (torej vsebinskih, ne le postopkovnih) pravic. To pomeni, da gre za materialni rok, ki je po svoji naravi prekluziven, saj možnost pridobitve pravice z njegovim pretekom preneha oziroma ugasne.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj
Četudi bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila nevarnost likvidacijskega ali stečajnega postopka, morajo biti izkazane posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda štela za težko popravljivo. Sodišče meni, da teh okoliščin tožeča stranka, zgolj z zatrjevanjem o taki možnosti ter brez vsakega dokaza, ni izkazala in posledično tudi ni izkazano, da bi bila s tem povzročena škoda kreditojemalcem.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.
upravni postopek - nejasna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ z navedeno tožničino vlogo ni imel ustrezne podlage za izdajo vsebinske upravne odločbe. Iz vloge namreč ni mogoče brez dvoma zaključiti, ali tožnica od toženke zahteva odločitev o prijavi prebivališča tožničinega moža, ali zahteva sklenitev aneksa k najemni pogodbi zaradi spremembe števila oseb, ki uporabljajo stanovanje, ali morebiti prosi za izdajo soglasja lastnika stanovanja za prijavo bivališča ali (še) kaj drugega. Prvostopenjski organ je, ne da bi pred tem razčistil, kakšen je pravni zahtevek tožnice (kakšna je točno njegova vsebina in pravna narava), v upravnem postopku izdal izpodbijano odločbo, s katero je odločil, da se zahtevi tožnice ne ugodi in se "ne dovoli ponovne prijave" tožničinega moža na omenjenem naslovu. Pri tem niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ ni navedel pravne podlage za to, da je postopal oziroma izdal odločbo v upravnem postopku.
prepozna tožba - pouk o pravnem sredstvu - odprava odločbe prve stopnje - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
ZUS-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da se tisti akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen položaj, saj je z drugostopenjsko odločbo ministrstvo odpravilo gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. To pomeni, da postopek odločanja v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja še ni končan z drugostopenjsko odločbo. Odpravljeno gradbeno dovoljenje ne obstaja več, toda postopek izdaje gradbenega dovoljenja na prvi stopnji je znova odprt in tožnica bo imela možnost pravnega oziroma sodnega varstva, v katerem bo lahko uveljavljala morebitne relevantne ugovore iz tožbe, zoper novo odločitev organa, s katero se bo zaključil ponoven postopek.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da sedaj kot pogoj za podajo soglasja določa, da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. S takšno določbo se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih zapadlih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo, ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju predhodne ureditve uporabi kot za stranko ugodnejša, bi lahko po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke in priložene listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel delodajalec tožeče stranke poravnane vse zapadle davčne obveznosti že v času izdaje soglasja Zavoda, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.
V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki naložilo odpravo pomanjkljivosti in jo pozvalo k predložitvi prevoda tožbe v slovenski jezik in dopolnitvi tožbe tako, da navede tožečo in toženo stranko ter razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost ter k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, obenem pa ji postavilo še začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 5. 1. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca - obrazložitev odločbe
Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, ne navaja pa niti za odločitev relevantnih dejstev. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti to, ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - kmetija
Nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnici je bil poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP vročen v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, dne 5. 2. 2017. Rok za dopolnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP je torej iztekel 7. 2. 2018. Ker tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je organ za BPP njeno vlogo pravilno zavrgel.