brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca - obrazložitev odločbe
Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, ne navaja pa niti za odločitev relevantnih dejstev. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti to, ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odpoved najemne pogodbe
Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.
Iz obrazložitve predloga zakona (ZDavP-2) ne izhaja, da bi imel zakonodajalec namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja njegove davčne osnove - nasprotno, želel je zagotoviti njegovo realno obdavčenje, torej obdavčenje skladno s splošnimi pravili o odmeri davka. Pri tem pa je predpisal še pribitek v obliki obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 66/1, 66/2, 66/3, 78, 78/3.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - prepoved diskriminacije
Da je reklamni pano delno viden s hitre ceste, kot to zaključuje drugostopenjski organ v svoji odločbi, je razvidno tudi iz kopije fotografije, ki jo je sodišču predložil tožnik. Organa obeh stopenj sta tako pravilno zaključila, da obravnavani reklamni pano ogroža varnost prometa na predmetni državni cesti. Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da na delih ceste, kjer vozniki izvajajo določene manevre z vozili, kot na primer na izvozih iz avtoceste ali hitre ceste ali pri približevanju križišču ali krožišču, za kar gre v obravnavanem primeru, objekti za oglaševanje zmanjšujejo oziroma ovirajo prometno varnost.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Sodišče pritrjuje presoji organa, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi mu bila operacija, za katero trdi, da jo potrebuje, da bi si izboljšal svoje zdravstveno stanje, zavrnjena zaradi njegove rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik tožbo gradi na trditvi, da je invalid, da so invalidi posebna družbena skupina in da je v Maroku diskriminiran, saj mu kot invalidu ni nudena ustrezna zdravstvena oskrba ter druge pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o pravicah invalidov. Sodišče ugotavlja, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal niti jih v osebnem razgovoru ni utemeljil, oziroma obrazložil.
Tožnikova izvorna država je z Odlokom Vlade RS o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tožnik pa niti ob vložitvi prošnje niti v osebnem razgovoru in niti v tožbi ni navedel (izkazal) nobene individualne okoliščine, ki bi kakorkoli dopuščala odstop od uporabe koncepta varne države.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerem se izterjuje izvršljiva obveznost, ugotovljena z izvršilnimi naslovi, ki se nanašajo na neporavnane obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 7. 10. 2015, do dneva odjave prosilke iz obveznega socialnega zavarovanja), kar pomeni, da jeglede na fazo upravnega postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, treba pritrditi zaključku tožene stranke, da tožeča stranka v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki naložilo odpravo pomanjkljivosti in jo pozvalo k predložitvi prevoda tožbe v slovenski jezik in dopolnitvi tožbe tako, da navede tožečo in toženo stranko ter razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost ter k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, obenem pa ji postavilo še začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 5. 1. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
verifikacija stare devizne vloge - nepopola vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 4. 2. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
Materialno pravo je nepravilno uporabljeno, saj stališča o navideznosti spornih pravnih poslov, ki jih zatrjuje prvostopenjski organ, ni mogoče preizkusiti v smislu navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in v smislu relevantnih razlogov, ki se upoštevajo pri tem preizkusu in ki morajo imeti podlago v dejanskem stanju. Ker tega, katera dejstva so pravno relevantna in primerno pravno podlago za odločitev ni pojasnila niti toženka, saj ni pojasnila, kolikor gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, pravnega zaključka v smislu izpolnjevanja pogojev za opredelitev posla kot navideznega oziroma ni pojasnila za kakšno zlorabo predpisov gre (četrti odstavek 74. člena ZDavP-1), v posledici tega pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je zato izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (druga točka prvega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).
ZVISJV člen 3, 3-24, 65a. ZVO-1 člen 3, 3-2, 50, 51, 51/2, 51/3, 51/4. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 1, 1/1, 1/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 193. Konvencija o jedrski varnosti člen 2, 2-i.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da pri podaljšanju obstoječih dovoljenj, brez del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, ne gre za projekt iz Direktive 2011/92/EU.
Pri preverjanju, ali so zaradi podaljšanja obratovanja D. predvidene tudi spremembe na predmetnem objektu v smislu del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, je treba upoštevati vsa dela oziroma fizične posege na jedrskem objektu, kot je ta določen v i. točki 2. člena Konvencije o jedrski varnosti in 24. točki 3. člena ZVISJV (oziroma 29. točki 3. člena ZVISJV-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.
ZUreP-1 člen 92, 97, 98, 100. ZUP člen 9, 213, 213/1, 219, 219/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7. ZPP člen 154, 154/1.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prijava premoženja - dokazno breme
Cenitev kot vrsta ugotovitvenega postopka se uporablja tudi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, pri čemer pa se takšna davčna osnova ugotavlja s pomočjo različnih metod. Katero od metod naj davčni organ uporabi, je v sferi slednjega in ni predmet diskusije z zavezanci. Tožnik torej meša pojme same cenitve in metod cenitve ter predmeta cenitve (razlike med vrednostjo premoženja (manj obveznosti), sredstev in njihove porabe ter dohodki). Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za način določitve davčne osnove s cenitvijo, ki je potrebna v primerih, ko zavezanec ne predloži oziroma ne zagotovi podatkov, ki so potrebni za obdavčenje.