brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.
V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev odstranitve iz države - sorazmernost ukrepa
Obstaja dejanska podlaga za to, da se tožniku omeji gibanje na podlagi 3. alinee prvega o dstavka 84. člena ZMZ-1. Predvsem prepriča dejstvo, da je tožnik zahtevo za uvedbo ponovnega postopka podal šele en mesec za tem, ko mu je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito ter neposredno za tem, ko mu je bila izdana odločba o odstranitvi, podal pa jo je iz povsem drugih razlogov, kot so bili tisti, ki jih je navedel v prvi prošnji. Drugačne razloge (mladoletnost in to, da je gej) pa je, kot sam pove, navedel po nasvetu prijatelja, zaradi česar je utemeljeno domnevati, da je bil tožnikov namen pri vložitvi zahteve v tem, da zadrži oziroma ovira izvedbo odstranitve iz Slovenije, ki mu je bila sicer nesporno odrejena z odločbo o vrnitvi.
Iz obrazložitve predloga zakona (ZDavP-2) ne izhaja, da bi imel zakonodajalec namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja njegove davčne osnove - nasprotno, želel je zagotoviti njegovo realno obdavčenje, torej obdavčenje skladno s splošnimi pravili o odmeri davka. Pri tem pa je predpisal še pribitek v obliki obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. ZMZ-1 člen 34, 34/4, 42, 42/2, 83, 83/1, 83/1-1,.
Tudi če so izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZMZ-1, prosilec nima iztožljive pravice, da je nastanjen na zasebnem naslovu, ne glede na morebitne druge pravno relevantne okoliščine. Za prosilca za mednarodno zaščito namreč ne velja pravica do svobodne izbire prebivališča, kajti ta pravica pripada „državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. Tožnik pa nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, ampak mu kot prosilcu za mednarodno zaščito pripada zgolj „pravica ostati“ v Sloveniji do zaključka obravnave. Poleg tega je zakonodajalec predpisal, da pristojni organ „lahko“ odobri nastanitev na zasebnem naslovu.
Tožena stranka ne more zgolj na podlagi dejstva, da prosilec ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu, ampak bi morala za takšno odločitev utemeljiti dvom, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom, priimkom, ali da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna država.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 66/1, 66/2, 66/3, 78, 78/3.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - prepoved diskriminacije
Da je reklamni pano delno viden s hitre ceste, kot to zaključuje drugostopenjski organ v svoji odločbi, je razvidno tudi iz kopije fotografije, ki jo je sodišču predložil tožnik. Organa obeh stopenj sta tako pravilno zaključila, da obravnavani reklamni pano ogroža varnost prometa na predmetni državni cesti. Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da na delih ceste, kjer vozniki izvajajo določene manevre z vozili, kot na primer na izvozih iz avtoceste ali hitre ceste ali pri približevanju križišču ali krožišču, za kar gre v obravnavanem primeru, objekti za oglaševanje zmanjšujejo oziroma ovirajo prometno varnost.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi mu bila operacija, za katero trdi, da jo potrebuje, da bi si izboljšal svoje zdravstveno stanje, zavrnjena zaradi njegove rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik tožbo gradi na trditvi, da je invalid, da so invalidi posebna družbena skupina in da je v Maroku diskriminiran, saj mu kot invalidu ni nudena ustrezna zdravstvena oskrba ter druge pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o pravicah invalidov. Sodišče ugotavlja, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal niti jih v osebnem razgovoru ni utemeljil, oziroma obrazložil.
Tožnikova izvorna država je z Odlokom Vlade RS o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tožnik pa niti ob vložitvi prošnje niti v osebnem razgovoru in niti v tožbi ni navedel (izkazal) nobene individualne okoliščine, ki bi kakorkoli dopuščala odstop od uporabe koncepta varne države.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odpoved najemne pogodbe
Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca - obrazložitev odločbe
Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, ne navaja pa niti za odločitev relevantnih dejstev. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti to, ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.
Materialno pravo je nepravilno uporabljeno, saj stališča o navideznosti spornih pravnih poslov, ki jih zatrjuje prvostopenjski organ, ni mogoče preizkusiti v smislu navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in v smislu relevantnih razlogov, ki se upoštevajo pri tem preizkusu in ki morajo imeti podlago v dejanskem stanju. Ker tega, katera dejstva so pravno relevantna in primerno pravno podlago za odločitev ni pojasnila niti toženka, saj ni pojasnila, kolikor gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, pravnega zaključka v smislu izpolnjevanja pogojev za opredelitev posla kot navideznega oziroma ni pojasnila za kakšno zlorabo predpisov gre (četrti odstavek 74. člena ZDavP-1), v posledici tega pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je zato izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (druga točka prvega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).
ZDoh-2 člen 15, 105, 108, 124, 125, 126, 131. ZDavP-2 člen 58, 131.
davek od osebnih prejemkov - akontacija dohodnine - ugotovitvena odločba - pravni učinek ugotovitvene odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.
ZVISJV člen 3, 3-24, 65a. ZVO-1 člen 3, 3-2, 50, 51, 51/2, 51/3, 51/4. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 1, 1/1, 1/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 193. Konvencija o jedrski varnosti člen 2, 2-i.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da pri podaljšanju obstoječih dovoljenj, brez del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, ne gre za projekt iz Direktive 2011/92/EU.
Pri preverjanju, ali so zaradi podaljšanja obratovanja D. predvidene tudi spremembe na predmetnem objektu v smislu del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, je treba upoštevati vsa dela oziroma fizične posege na jedrskem objektu, kot je ta določen v i. točki 2. člena Konvencije o jedrski varnosti in 24. točki 3. člena ZVISJV (oziroma 29. točki 3. člena ZVISJV-1).
ZUreP-1 člen 92, 97, 98, 100. ZUP člen 9, 213, 213/1, 219, 219/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7. ZPP člen 154, 154/1.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), saj tožena stranka ni ustrezno ugotavljala okoliščin, iz katerih izhaja primeren rok odloga izvršbe in teh okoliščin zato tudi ni ustrezno pojasnila.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi
Novo dejstvo oziroma nov dokaz morata biti takšna, da bi mogla sama zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Dejstvo je torej moralo obstajati že v času prvega odločanja, le da je stranka zanj izvedela šele naknadno. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti, poleg tega se mora nanašati na dejstvo, ki ga je stranka v prejšnjem postopku zatrjevala, pa ji ga ni uspelo dokazati.
ZUS-1 člen 126, 129, 129/1, 129/1-1. ZEN člen 6, 6/8, 9.
geodetske storitve - upravna zadeva - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ker ZEN ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, katero je slednja v vmesnem času izrekla za nično. V skladu s prvim odstavkom 281. člena ZUP se v primeru, da se odločba izreče za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Takšna odločba torej ne more imeti več pravnih učinkov. Glede na navedeno tožnica v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.