ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5, 5/1-3.ZZZDR člen 123.
pridobitev z naturalizacijo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Pri polnoletni osebi brez redne zaposlitve, ki se redno ne šola, kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadošča izjava staršev, da so jo pripravljeni preživljati do konca rednega šolanja oz. do njene kasnejše redne zaposlitve (4. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS, 1. in 3. alinea 5. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/94 ter 1. odstavek 123. člena ZZZDR).
ZZZDR člen 78, 79, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - zaslišanje otroka
Pogovor (po terminologiji Konvencije zaslišanje) z obema otrokoma opravljen pri centru za socialno delo. S pogovorom, ki je bil opravljen pri centru za socialno delo, pa so bile v celoti izpolnjene zahteve iz Konvencije, ki ne določa, da se mora pogovor z otrokom opraviti pred sodiščem na obravnavi in v navzočnosti obeh staršev, kot v reviziji predlaga toženec.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano po skrajšanem postopku - seja senata sodišča druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje v skrajšanem postopku, bi moralo obvestiti stranki o seji svojega senata le, če bi predsednik senata ali senat spoznala, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija
Oseba, v katere korist je bilo dejanje storjeno, je dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim pravnim dejanjem. Pasivno legitimirana, kar ZPPSL izrecno določa za stečajno izpodbijanje pravnih dejanj v primerjavi z drugimi inštituti izpodbijanja takšnih dejanj, je le tista oseba, v katere korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
napredovanje zaposlenih - vrtci in šole - odločanje le o eni zahtevi
Če je bila zahteva za napredovanje naslovljena kot zahteva za napredovanje v dva naziva (mentor in svetovalec), med spisi pa ni vloge, ki bi pomenila spremembo ali umik zahtevka, je tožena stranka z odločanjem le o eni zahtevi bistveno kršila pravila postopka.
V predhodnem postopku je bila z učinkom nasproti toženki in do višine njene terjatve do Marka Š., izpodbita darilna pogodba, s katero je tožnica dobila v last sporno stanovanje. Razsojeno je bilo tudi, da mora tožnica dopustiti izvršbo na svoje stanovanje v navedenem obsegu. Pri takem stanju stvari se tožnica ne more uspešno upirati izvršbi s sklicevanjem na darilno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na stanovanju, ki je predmet izvršbe.
vključitev nepremičnine v program lastninskega preoblikovanja
Potrebno je zanesljivo ugotoviti, ali je zavezanec resnično vključil nepremičnino v program lastninskega preoblikovanja, ali pa jo iz tega programa izločil.
Okoliščina, da dogovorjeni odložni pogoj še ni nastopil, je razlog, zaradi katerega je tožbeni zahtevek materialnopravno neutemeljen (74. in 75. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zato je bil pravilno zavrnjen. Takšna odločitev sodišča pa ni ovira za morebitno novo tožbo v primeru, če bo dogovorjeni pogoj izpolnjen. Tedaj bi namreč tožba imela drugačno dejansko podlago.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05432
ZZZDR člen 51, 51/2, 64.ZOR člen 10, 12, 17, 20, 99, 99/1, 124, 125, 126, 126/2, 126/3, 127. ZPN člen 5. ZPP (1977) člen 7, 8, 237, 331, 354, 354/1, 354/2-13, 358, 358/3, 387.
skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - poravnalna ponudba - sodelovalna dolžnost - upniška zamuda - dodatni rok za izpolnitev - konkludentna dejanja - temeljna načela obligacijskega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dogovor zakoncev, po katerem en zakonec prejme od drugega stvari, ki dotlej niso bile del skupnega premoženja, ima naravo izplačila deleža na skupnem premoženju v nadomestnih stvareh in ni v nasprotju s specialnimi določbami ZZZDR.
Upoštevanje temeljnih načel obligacijskih razmerij - predvsem pravil o dolžnosti izpolnitve obveznosti, o načelu vestnosti in poštenja pri izpolnjevanju obveznosti in o dispozitivni naravi zakonskih določb - ne narekuje, da bi se določba 124. člena ZOR o upnikovi pravici do razdrtja pogodbe razlagala v korist pogodbi nezvestega dolžnika, temveč v korist upnika.
Poravnalna ponudba pravdne stranke je procesno razpolaganje, usmerjeno na prizadevanje, da bi se pravda končala s poravnavo (namesto s sodbo) - in ne brezpogojno razpolaganje z lastnimi pravicami in obveznostmi v materialnopravnem razmerju. Zato poravnalna ponudba ni upoštevna za presojo ravnanja toženca -
Solastnina pomeni lastnino po idealnih, miselnih deležih ter noben solastnik nima pravice do nekega realnega dela stvari, pač pa le do idealnega deleža. Vsak solastnik lahko razpolaga le s svojim solastninskim deležem, ne pa z realnim delom celotne solastne stvari. Torej možnosti delitve parc. št. 447, ki naj bi po revizijskih izvajanjih utemeljevala pridobitev tožničine izključne lastnine na spornem delu parcele, ne utemeljujejo drugačne od pod točko I.
sprejete odločitve (po kateri je tožnica veljavno pridobila le 2/3 solastnine na spornem delu in ne tudi preostalo 1/3 v breme M.).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS05266
URS člen 34, 35, 39. ZOR člen 154, 198, 198/1, 200, 200/1, 200/2. KZ (1977) člen 108.
vzročna zveza - duševne bolečine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - višina odškodnine - razžalitev dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - javna izjava - sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin - merila za presojo - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 200. člena ZOR mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju.
zamuda roka za tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Devetdnevna nesposobnost za opravljanje dela pooblaščenke tožnika ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pooblaščenka je imela dovolj dolg rok za vložitev tožbe.
Ker so okolnosti škodnega dogodka utemeljevale zaključek, da je toženec povzročil škodo na vozilu tožničine zavarovanke z nepravilno vožnjo, tožnica pa je nastalo škodo plačala svoji zavarovanki v višini 129.225,00 SIT, je tožničin zahtevek zoper toženca za izterjavo navedenega zneska utemeljen. Namreč po določilu prvega odstavka 939. člena ZOR preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
SKPGD člen 23. ZPP (1977) člen 326, 326/1, 382, 382/1, 392, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna odločba o prenehanju delovnega razmerja - odškodnina - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Delavcu pripada v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v višini najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, ki je v spornem primeru, vse do konca glavne obravnave, ni bila izdana. Zato pogodbena kazen do takrat ni zapadla v plačilo in je tožba bila glede na določbo prvega odstavka 326. člena ZPP/77 v tem delu preuranjena. Pri ugotavljanju pravilne uporabe materialnega prava (pa tudi določb postopka) sodišče ne more in ne sme upoštevati razlogov pragmatičnosti, zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila odločitev sodišča druge stopnje v tem delu pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS31050
ZPIZ člen 34, 253. ZDSS člen 23, 30, 34, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1-1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - invalidnost II. kategorije - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanje - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev II. kategorije invalidnosti in priznanja invalidskih pravic iz tega naslova, ne da bi sodišče odločilo v okviru svojih pooblastil iz 30., 34. in 35. člena ZDSS o zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe tožene stranke, je zato pomanjkljiva. Na ta način je bilo z njo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost (16. člen ZPP/77), saj je predmet sodne presoje v tem socialnem sporu lahko le odločanje o zakonitosti dokončnih aktov tožene stranke. Ker je izrek prvostopne sodbe zato nerazumljiv, se sodba ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
UZITUL člen 14. Splošna deklaracija o človekovih pravicah člen 23. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 131 o minimalnih osebnih dohodkih, s posebnim ozirom na države v razvoju. ZTPDR člen 49. ZDDO člen 60, 60/2, 63, 64, 65.
vojaške osebe, zaposlene v bivši JLA - plača in drugi prejemki - pravica do razlike plače
Osebam, ki so bile zaposlene v bivši JLA, ne pripadajo avtomatično vse tiste pravice in privilegiji, ki so jih imeli v JLA, ampak vse tiste pravice in v takem obsegu, kot jih omogoča slovenska zakonodaja za državljane Republike Slovenije oziroma za zaposlene v Slovenski vojski.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - pravočasnost vložitve predloga - revizija
Če je na sodiščih nižjih stopenj bistveno vprašanje pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, se tudi na revizijski stopnji obravnavanje omeji samo na to vprašanje.
prenehanje delovnega razmerja - prenos pristojnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - program razreševanja presežnih delavce - pristojnost organa upravljanja
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo. Po določilih 35. člena ZDR je organ upravljanja pristojen za sprejetje programa razreševanja presežkov delavcev. To pristojnost bi bilo v konkretnem primeru mogoče prinesti na organ upravljanja holdinga, saj takšen prenos pristojnosti ne bi bil v nasprotju z določili zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/90, 46/90). Prenos pristojnosti bi bil veljaven le, če bi bil opravljen v zahtevani obliki, iz katere bi bilo razvidno, katere pravne podlage so uporabljene za ta prenos in v kakšnem obsegu je pooblastilo prenešeno, s čemer bi bila razmejena tudi odgovornost za sprejetje odločitev med organi holdinga ter organi s pogodbo povezanih podjetij. V obravnavani zadevi do takšnega prenosa pristojnosti ni prišlo. Stroga formalnost pri prenosu pooblastila bi bila še posebej potrebna, ker nekatera določila pogodbe o razmerjih med podjetji v holdingu določajo, da organi holdinga dajejo podjetjem smernice za odločanje njihovih organov, torej ta ureditev posredno predvideva, da bodo organi podjetij sami sprejemali odločitve, za katere so sicer pristojni po zakonu.