mirovanje postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcih - opustitev opozorila na pravne posledice mirovanja postopka
Ker je dolžnost sodišča, da v primeru mirovanja stranke opozori na posledice tega procesnega instituta, predstavlja taka opustitev bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP/77, saj je taka opustitev neposredno vplivala na pravilnost nadaljnjih odločitev sodišča.
delovno razmerje pri delodajalcih - ustanovitev podjetja in ponudba za opravljanje del, ki sodijo v delovno področje delodajalca - vpliv ponudbe na interese delodajalca - kršitev konkurenčne prepovedi - hujša kršitev delovne obveznosti - ukrep prenehanja delovnega razmerja
Za pravilno uporabo materialnega prava je relevantno dejstvo, ki ga izrecno ugotavlja izpodbijana sodba, da je revident, ko je ustanovil svoje podjetje, poslal komitentom tožene stranke ponudbo za fizično in tehnično varovanje premoženja (to je tudi predmet poslovanja tožene stranke) po nižji ceni, kot jo je ponudila tožena stranka. S tem je bil izpolnjen bistveni pogoj iz prvega odstavka 7. člena ZDR (če bi to lahko vplivalo na interese ....) in drugega odstavka istega člena za opredelitev hujše kršitve delovne obveznosti. Pri tem ni pomembno, ali je revident svojo ponudbo že vnovčil ali ne, pomembno je, da bi že sama poslana ponudba lahko vplivala na interese tožene stranke.
ZOR člen 173, 174. ZTPPIZ člen 35, 35/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Sevanje infrardečih in ultravioletnih žarkov in nastanek plinov ter par je za zdravje tožnika pomenilo povečano nevarnost, zato je za škodo iz naslova poklicne bolezni vsaj objektivno - če ne že krivdno (zaradi nadurnega dela) - odgovorna tožena stranka.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 393.
dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja
Delovno razmerje po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR preneha na pobudo delodajalca. Zato je po določbah 4. in 9. člena Konvencije MOD št. 158 v delovnem sporu dokazno breme na delodajalcu.
Delodajalec ne more dokazati resnosti razloga za prenehanje delovnega razmerja, če ga je delavec že v postopku pred njegovimi organi obvestil o postopku ugotavljanja nezmožnosti za delo pred zdravstvenimi organi. Ti organi so že po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja ugotovili, da je bil delavec upravičeno odsoten z dela.
ZPPAI člen 1, 7, 7/1, 10. SKPG člen 44, 44/2. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - dokup zavarovalne dobe - prevzem plačila prispevka za dokup abstraktne pokojninske dobe
Z zakonom o prepovedi prometa in proizvodnje z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je Republika Slovenija v razmerju do Zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja vstopila namesto tožene stranke, ki bi sicer morala nositi finančno breme dokupa, tožnik pa je to sprejel. Zato njegov položaj v razmerju do tožene stranke ne more biti drugačen, kakršen bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačala tožena stranka. To pa pomeni, da tožniku odpravnina ob upokojitvi ne gre, saj zaradi prevzema obveznosti tožene stranke s strani države ni mogel pridobiti več pravic.
ZDR (1990) člen 90. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Zaradi hujše kršitve delovne obveznosti lahko delavcu preneha delovno razmerje, če je tudi iz olajševalnih in obtoževalnih okoliščin sklepati, da so dokazani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Resni razlogi niso dokazani, če so dane številne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinska organa tožene stranke nista upoštevala v zadostni meri.
ZDR (1990) člen 33, 35, 35/1, 36a, 36a/2, 36b. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodni postopek - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revidentka upravičeno izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo pritožbo tožnice ter ugovarja obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje o razlogih zavrnitve pritožbenih navedb tožnice o tem, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila 2. odstavka 36. a člena ZDR, ki zahtevajo, da se pri izbiri oseb, katerim naj se zagotovi ohranitev zaposlitve v organizaciji, upoštevajo že omenjeni kriteriji, ki jih v zvezi s tem določa zakon.
S tem, ko je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe navedlo, da je bila delavka razporejena na delo komercialista v drugo organizacijo, čeprav takšna ugotovitev ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje in iz listin priloženih spisu, je bistveno kršilo določila 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali, da bi bilo treba v tej zadevi ugotoviti ali so podani pogoji za ohranitev zaposlitve tožnice pri toženi stranki po določilih 3. odstavka 36. a člena ZDR. Namen teh določil je, da zagotavljajo enak položaj delavcev v postopku razreševanja presežnih delavcev v organizaciji (14. člen Ustave Republike Slovenije) zato ima njihovo neupoštevanje za posledico nezakonitost odločitve prenehanju delovnega razmerja posameznika. S tem sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, kar je imelo za posledico, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je toženec odklonil sklenitev najemne pogodbe, je tožnica pridobila upravičenje (58. člen Stanovanjskega zakona), da zahteva izročitev stanovanjskih prostorov.
ZZZDR člen 78, 79, 81, 132, 132/5. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 385, 385/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - preživnina - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z revizijskimi izvajanji o premoženjskem stanju tožničinega očeta, ki da je tudi dolžan vzdrževati tožnico, revident širi dejansko podlago svojih ugovorov, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (prvi odstavek 190. in tretji odstavek 385. člena ZPP).
privatizacija stanovanj - predmet prodajne pogodbe
Obseg (obvezne) prodaje stanovanja po določilu 117. člena SZ sledi le zahtevi imetnika stanovanjske pravice posredovani lastniku, o predmetu nakupa. Če v zahtevi ni omenjena klet kot domnevna pritiklina stanovanja, se po sklenitvi pogodbe na domnevno pravico do kleti ni mogoče utemeljeno sklicevati.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze- dodelitev otroka
Priviligiranje enega od otrok iz razvezane zakonske zveze in odklanjanje drugih kaže na pomanjkljive vzgojne prijeme razvezanega zakonca. Zato je predlog tega zakonca, da se mu (priviligirani) otrok dodeli v vzgojo (ob upoštevanju drugih okoliščin) neutemeljen.
Pri duševnih bolečinah zaradi skaženosti se subjektivne lastnosti oškodovanca, med katerimi je tudi njegov psihični ustroj, upoštevajo le do razumne mere, ker načelo individualizacije odškodnine zahteva le korekcijo odškodnine, ki bi bila primerna za povprečnega oškodovanca.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Pomen besede "delo" iz 2. odst. 51. člena ZZZDR je treba razlagati ne samo ob upoštevanju celotne zakonske določbe, temveč tudi skupaj z ostalimi zakonskimi določbami, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci. Zato ne gre samo za na primer fizično delo ali z delom v službi pridobljena denarna sredstva, temveč za skupek različnih aktivnosti zakoncev, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja. Sem spada tudi vsaka oblika truda in prispevka zakonca, kot so med drugim vlaganje denarnih sredstev iz posebnega premoženja v pridobitev ali ohranitev skupnega premoženja, delo v gospodinjstvu in delo z varstvom in vzgojo otrok, iskanje ugodnih finančnih konstrukcij, pridobivanje posojil itd.. Zato je materialnopravno pravilna razlaga sodišča druge stopnje o tem, da lahko skupno premoženje zakonca pridobivata neodvisno drug od drugega.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi solastne nepremičnine
Dogovor o razdružitvi solastnine je po svoji naravi civilnopravni sporazum, s katerim se solastniki dogovorijo, konkretno katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotakratnih solastnikov. Ker je namen takega dogovora pridobitev lastninske pravice na konkretnem delu premoženja, morajo pogodbeniki svoje obveznosti izpolniti tako, da je ta namen dosežen. Zaradi pomote v sklepu nepravdnega sodišča tožnica ni mogla doseči zemljiškoknjižnega vpisa svoje lastninske pravice na tisti parceli, za katero se je v dokaznem postopku izkazalo, da ji po dogovoru solastnikov gre. Zato je bila materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku proti tožencu, kot sedanjemu edinemu zemljiškoknjižnemu lastniku sporne parcele.
ZOR člen 210, 210/4, 214, 600, 623, 623/2. ZPP (1977) člen 8, 37, 37/1, 189, 189/2.
pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbena cena) - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - prosta presoja dokazov
Po določilu drugega odstavka 623. člena ZOR se plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu, kadar to ni določeno, določi tako, da ustreza vrednosti dela (glede na potreben čas za določeno vrsto dela in glede na običajno povračilo za to vrsto dela).
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - zavrnitev zahteve za odkup - drugo primerno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Čeprav leta 1982 sprejeti Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR) na službenih stanovanjih ni več poznal stanovanjske pravice (40. člen), je v tem primeru odločilno, da je toženka po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj priznala tožniku položaj imetnika stanovanjske pravice s ponovno odločbo z dne 26.9.1984. S tem pa je nastal tak položaj, kot ga urejajo privatizacijske določbe v tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona (SZ).