Če stranka izločuje vse sodnike in predsednika sodišča je treba o zahtevi za izločitev odločiti po 2. in 1. odstavku 73. člena ZPP. Če sodišče zaradi izločitve sodnikov ne more postopati, določi višje sodišče za postopanje v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
Upnik veljavno obvesti dolžnika o cesiji terjatve tudi tako, da obvestilo napiše v fakturi, s katero je dolžniku zaračunal cedirano terjatev. Dolžnik, ki je že po obvestilu plačal cedentu, se s tem ni oprostil obveznosti plačati cedirano terjatev cesionarju.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ovire za vračanje v naravi - opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ocena obstoja ovire iz 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/2-3, 22b/3, 22č, 22f, 22f/2.ZSSuk člen 15, 15/1, 15č, 15č/1, 15č/2, 15d, 15g. ZPP (1977) člen 212, 212-6, 354, 354/1, 394, 394/1.ZPONDV člen 1, 2, 3.
prekinitev postopka - sukcesija - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - devizni bančni depozit - devize vlagateljev v podružnicah in hčerah LB na ozemlju nekdanje SFRJ
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
Navedba dejstev in predlaganje dokazov je neločljivo procesno dejanje (219. člen ZPP). Stranka, ki navaja dejstva, mora k temu predlagati dokaze. Sama navedba dejstev ne zadostuje, prav tako ni upošteven predlog za izvedbo dokazov, če ni določno navedeno, katera dejstva naj bi se s tem dokazala.
Če je bila v času uveljavitve SZ lastnica hiše zakonita zastopnica tožnika, in ob nadaljnji ugotovitvi, da je bila hiša za bivanje primerna, sta sodišči pravilno uporabili 2. odstavek 128. člena SZ v zvezi s 60. členom ZSR. Ko sta ugotovili, da so po ZSR obstajali razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, sta pravilno presodili, da tožena stranka ni bila zavezanec za prodajo navedene garsonjere po privatizacijskih pogojih SZ.
ZDen člen 3, 3/1-20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - upravičenci do denacionalizacije - ničnost posla
Ker so bili pravni posli oseb in podjetij v skladu s 6. členom Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, nični, to pomeni, da pravni posel z dne 4.11.1942 sploh ni bil sklenjen, torej tudi niso mogle nastati nikakršne posledice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka
Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizija pravilno povzema tista opravila in dejavnosti, v katere mora tožnik po poškodbi vlagati več naporov. Napačno namreč trdi, da se jim je tožnik moral odpovedati in za tako trditev ni podlage v ugotovitvah postopka. Tožnik je nekatere dejavnosti res opustil, vendar zaradi tega, ker se je moral bolj potruditi in ker je prej začutil bolečine. Izbira je bila njegova, čeprav res pogojena s posledicami poškodbe. Poškodba in njene posledice niso onemogočile tožniku prejšnjih aktivnosti, le otežile so jih.
Obstoj sorodstvenega razmerja med dejanskim kupcem nepremičnine in osebo, za katero je posredovala tožeča stranka, še ne zadostuje za nastanek pogodbene obveznosti toženke kot sopogodbenice tožeče stranke iz pogodbe o posredovanju.
ocena sodišča o ugotovljenosti odločilnih dejstev kot pravni standard - načelo materialne resnice - dokazno breme - tožba na ugotovitev očetovstva
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je res pravni standard. Vendar pa je pravilna uporaba tega standarda odvisna od dejstev, s katerimi sodišče opredeli (napolni) vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
Poleg načela materialne resnice (prepričanja, da je ugotovitev resnična), sodišče pri dokazni oceni upošteva tudi pravila o dokaznem bremenu.
Za pravilno uporabo materialnega prava ni pomembno, ali je bila zaploditvena sposobnost pokojnika zmanjšana. Pravno odločilna bi lahko bila le dokazana trditev, da pokojnik sploh ni bil sposoben zaploditi otroka.
Revizijsko sodišče odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZDen člen 73. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZUP (1986) člen 241, 241/1, 243, 243/1, 267, 267/1-1.
odškodnina za odplačno pridobljeni poslovni prostor - stvarna pristojnost
Glede na 73. člen ZDen je, tako po prejšnjih predpisih o razlastitvi, kot tudi po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97), pristojno za odločitev odškodnine sodišče v nepravdnem postopku.
ZOR člen 210. ZTLR člen 24. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 392, 400, 400/1.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo kmetijo - neupravičena pridobitev - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča - revizija proti sklepu - dovoljenost revizije
Delo na kmetiji, ohranjanje kmetije in obnavljanje ter vlaganje vanjo, pa čeprav zaradi tega kmetija pridobi na vrednosti, sami po sebi niso pravna podlaga za pridobitev (so)lastninske pravice. Na tej podlagi ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice na originaren način. Tožnici zato tudi po presoji revizijskega sodišča preostaja le morebitni obligacijskopravni zahtevek.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zmotni so revizijski očitki, da odmerjena odškodnina ni primerna glede na prikrajšanja, s katerimi je soočen tožnik, in glede na vse tiste aktivnosti, v katere mora vlagati več napora. Pri tem je treba poudariti, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ni pravno odločilna okoliščina, ampak je prav tako podvržena kritični pravni presoji.
Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - sorodstveno razmerje do prič
Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
pripor - odreditev pripora pred uvedbo preiskave - utemeljen sum - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti pred uvedbo preiskave
Utemeljen sum kot zakonsko določeni pravni standard, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je predpogoj za odločanje o odreditvi oz. neodreditvi pripora. Pri tem gre za stopnjo verjetnosti, ki se je v obravnavanem primeru, t.j. pred uvedbo preiskave, ugotavljala iz ovadbi priloženih izjav udeležencev (tudi oškodovancev). V tej fazi neupoštevanje načela kontradiktornosti v smislu kot ga razlaga vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, in sicer da sodišče pred odreditvijo pripora ni zaslišalo domnevne oškodovanke, ni kršitev postopka, saj je zbiranje dokazov z zaslišanjem prič stvar preiskave.
Ugotavljanje nevarnosti, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.