zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
V skladu s 4.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za odpravo pripora, saj ne gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora, zato jo je vrhovno sodišče po 2. odst. 423. čl. ZKP zavrglo.
odškodninska odgovornost - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - odgovornost države - krivdna odgovornost - vzročna zveza - skakanje v daljavo - pravno mnenje - povrnitev negmotne škode
Skakanje v daljavo z zaletom je običajna športna aktivnost. Zato kot tekmovanje v skoku v višino s palico, ki se pravilno izvaja, ni nevarna dejavnost, saj gre za športno disciplino, pri kateri lahko pride do škode le izjemoma in ne predstavlja povečanega, izjemnega rizika glede na večino vsakdanjih opravilih (primerjaj pravno mnenje, objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. 1/91, str. 13).
Ker je prišlo do tožnikove poškodbe zaradi tega, ker skakanje ni bilo pravilno organizirano, saj se ni izvajalo na športnem terenu in doskočišče ni bilo pravilno urejeno, za kar bi morala poskrbeti tožena stranka, je ta krivdno odgovorna za opustitev. Ker tožnik ni mogel zavrniti skakanja in se je na služenju vojaškega roka moral podrediti tej aktivnosti, tožena stranka odgovarja za škodo po prvem odstavku 154. člena ZOR.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 18, 18/1.
osnovno in srednje šolstvo - drugo strokovno delo kot pogoj
Drugo strokovno delo, ki ni povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v šoli, ni podlaga za vrednotenje pogoja drugega strokovnega dela za napredovanje v višji naziv.
Zahtevek na vrnitev akceptnega naloga, ki ga je izročil tožeči stranki v zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti, nastane toženi stranki samo, če bi svojo obveznost poravnala na drugačen način, ne z vnovčenjem akceptnega naloga. Ker tega ni storila, zahtevka na vrnitev akceptnega naloga nima. Kljub poteku zastaralnega roka njena denarna obveznost do tožene stranke še vedno obstoji. Z zastaranjem namreč obveznost ne preneha (367. člen ZOR). Preneha samo pravica upnika zahtevati pri izterjavi terjatve sodno varstvo.
ZTLR 33. ODZ paragraf 432, 440, 1500. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1, 39, 39/1, 70.
pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica - pridobitni način - nacionalizacija - pravica uporabe - večkratna prodaja nepremičnine
Močnejša je pozneje pošteno in zemljiškoknjižno pridobljena lastninska pravica kakor lastninska pravica tistega, ki je nepremičnino sicer prej kupil, pa se ni vknjižil.
Pravica uporabe, ki je bila (nepravilno) vpisana v zemljiški knjigi po nacionalizaciji zemljišča v korist občine in je bila pozneje priznana z izjavo le-te bivšemu lastniku, pomeni, da je trajala ves čas.
posojilo - pogodba o zavarovanju terjatev - zavarovanje posojila "nepreklicno na poziv"
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUP (1986) člen 249. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalec
Tožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka.
Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.
povrnitev negmotne škode - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - samostojnost zahtevkov za posamezne oblike negmotne škode
Sodišče je vezano na višino zahtevka za posamezno obliko nepremoženjske škode in ne more prisoditi odškodnine preko postavljenega zahtevka v okviru skupnega zahtevka kot seštevka uveljavljenih odškodnin.
subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - sosporniki - soglasje toženca
Po drugem odstavku 196. člena ZPP se lahko ob pogojih iz prvega odstavka istega člena pridruži tožniku do konca glavne obravnave nov tožnik. Soglasje toženca za takšno subjektivno spremembo tožbe ni potrebno.
povzročitev škode - odločba sodnika za prekrške - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Odločba občinskega sodnika za prekrške je pravnomočni akt oblastvenega organa, ki veže vsakogar. Če je bila pravnomočna odločba izvršena, ni mogoče očitati občinskemu sodniku za prekrške nikakršne nezakonitosti, saj bi se nezakonitost lahko uveljavljala proti odločbi le s pravnimi sredstvi v skladu z določili dvanajstega in trinajstega poglavja ZP (1983) in ne s tožbo, kot je to storila tožeča stranka.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZDen člen 16, 16/3, 51, 51/1, 73, 73/1. ZVGLD člen 57, 57/3.
stranke v postopku denacionalizacije - zavezanec - lovska družina
ZVGLD je dal lovskim organizacijam položaj družbenih organizacij in s tem opredelil njihovo premoženje kot družbeno. Zato niso podane ovire za vračanje iz 3. odstavka 16. člena ZDen.
delavci v državni upravi - imenovanje svetovalca vlade - razporeditev na delovno mesto po prenehanju funkcije člana računskega sodišča
Vlada le imenuje višje upravne delavce, njihove naloge pa so opredeljene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v državnem organu, razporeditev pa se določi z odločbo predstojnika.
Zden člen 67, 67/3.ZZZDR člen 181, 181/1-4, 211, 212.
skrbništvo za posebne primere
Upravni organ mora odpraviti navzkrižje interesov in postaviti skrbnika, v soglasju z vsemi prizadetimi strankami, in od katerega bo mogoče pričakovati, da bo zastopal interese vseh do pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
Če nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, gre upravičencu odškodnina po določbi 42. člena ZDen, o tem pa lahko odloča upravni organ le na podlagi spremembe zahtevka vlagatelja.
Pravilno je sklicevanje tožene stranke na 88. člen ZDen in na določbo pogodbe (7. člen) med tožečo stranko in občino, da se v primeru, če iz kakršnihkoli razlogov, ki niso nastali po krivdi tožeče stranke, ne bo možna gradnja podstrešja, tožeča stranka zaveže prenesti to podstrešje brezplačno nazaj na občino.
ZTPDR člen 48, 48/1. ZDR (1990) člen 36d, 36d/1.ZPIZ člen 93.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - potek veljavnosti delovnega dovoljenja - delavec invalid - varstvo pravic delavcev
Nastanek invalidnosti sam po sebi ni razlog za prenehanje delovnega razmerja saj mu mora delodajalec, upoštevajoč invalidovo pravico po 93. členu ZPIZ, omogočiti nadaljevanje dela v smislu 1. odstavka 48. člena ZTPDR. Delovno razmerje pa lahko preneha iz drugih razlogov tudi delavcu invalidu. Samo v določbi 1. odstavka 36.d člena ZDR je kot pogoj za prenehanje delovnega razmerja delavcu invalidu določeno njegovo pisno soglasje.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 373, 394, 394/1.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče druge stopnje na interni seji ni drugače ocenilo listin, ampak je brez pritožbene obravnave in brez dokazne ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje. To pomeni, da je brez dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ugotovilo drugačno dejansko stanje. V takem postopku pa je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi z uveljavljeno kršitvijo 373. člena ZPP, prav tako pa tudi po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj strankam ni bila dana možnost razpravljati o dejstvih, ki jih ima drugostopno sodišče pri rešitvi spora za odločilne.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - odločba sodišča druge stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je revident prejel sklep drugostopenjskega organa tožene stranke in če je reagiral na sklep pred glavno obravnavo 20.6.1996. Sodišče druge stopnje zato brez ugotovljenega dejanskega stanja (sodišče druge stopnje lahko samo ugotavlja dejansko stanje samo v skladu z določbami 362. in 363.
člena ZPP) ni moglo pravilno uporabiti določb prvega odstavka 83. člena ZTPDR, ker za odločitev pomembna dejstva sploh niso bila ugotovljena.