delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče soglaša z revizijsko trditvijo, da sodišče ob stališču, da terjatve delavcev iz naslova plač v višini, ki presegajo izplačane zajamčene plače zaradi insolventnosti izplačevalca ne ugasnejo, ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka revidentk in revidenta. Zavrnitev tožbenega zahtevka ob istočasni ugotovitvi, da terjatve revidentk in revidenta niso ugasnile, predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti, ker izrek nasprotuje obrazložitvi.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti - motnje delovnega procesa - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev disciplinskega ukrepa
Po določbah 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so določene z ustrezno pravno normo, če ima kršitev posledice, med katerimi zakon omenja tudi motenje delovnega procesa. Izvršitev tega disciplinskega ukrepa je mogoče pogojno odložiti za čas, ki ga določa zakon (90. člen ZDR). Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo v dokaznem postopku dokazano, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko je med delovnim časom zbadal sodelavca pod rebra in mu govoril o lastnih družinskih razmerah ter s tem ko je sodelavcu kazal pištolo ter ga s tem vznemirjal pri delu, storil hujšo disciplinsko kršitev, ki mu je bila očitana. S tem je motil sodelavce pri delu in normalni tek delovnega procesa.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - revizija v obnovitvenem postopku - meje preizkusa odločbe druge stopnje
Razčiščevanje v pritožbi zatrjevanega (spornega) dejanskega stanja ne more biti predmet obnove postopka, saj ne gre niti za nove dokaze niti za nova dejstva, ker je bilo vse zatrjevano že pred pravnomočnostjo zadeve. Ker sta sodišči vsebinsko odločali enako, za pravilno odločitev ni bistveno, ali je o predlogu za obnovo postopka odločalo sodišče prve ali sodišče druge stopnje, ker odločitev ne bi mogla biti drugačna, tako da ni mogoče ugotavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZPP.
ZTPDR člen 58. ZDR (1990) člen 90, 90/1. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - subjektivni element, opredeljen v opisu disciplinske kršitve
Samo v primeru, če bi opredelitev disciplinske kršitve izrecno ali zaradi narave dejanja zahtevala kot poseben subjektivni element določen namen storilca, da bi dosegel kakšno posledico, ki ni znak disciplinske kršitve (in ki tudi ni treba, da je uresničena), bi bil podan direktni naklep obarvan s posebnim namenom (dolus coloratus). Ta okoliščina za tožniku očitani hujši kršitvi ni predstavljala konstitutivnega elementa, zato jo sodišče utemeljeno ni vrednotilo niti kot sestavino očitane kršitve niti kot obteževalno okoliščino.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Pri prelomu leve podlakti, ki je v medicinski dokumentaciji opisan kot "prelom koželjnice ob zapestju in odlom koničastega izrastka podlaktnice s posledično vezivno poškodbo med končnim delom koželjnice in podlaktnice", in ki se je pozdravil brez posebnosti, tožnik pa opravlja svoje prejšnje delo zidarja, je ustrezna odškodnina v znesku 1,800.000,00 SIT. Odškodnina iz naslova skaženosti ni utemeljena, ker brazgotina povzroča le blago estetsko okvaro.
ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2, 160/2-4. ZDR (1990 ) člen 36f, 36f/1, 36f/3. ZJS člen 19, 19/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - plača in drugi prejemki - odpravnina
Tožnik je s tožbo z dne 20.4.1998 zahteval, da sodišče ugotovi obstoj njegove terjatve do tožene stranke v višini 1,384.638,40 SIT.
Stečajni upravitelj je to terjatev v stečajnem postopku prerekal. Gre za odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja v višini 1,070.319,40 SIT ter za razliko med izplačano plačo in plačo po kolektivni pogodbi za čas od leta 1990 do leta 1992 v višini 314.319,00 SIT.
Takšno pravno stanje je trajalo do sprejetja novele Zakona o jamstvenem skladu (Ur. list RS, št. 53/99), ki v 19. členu določa, da imajo delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR. S to ureditvijo je zakonodajalec za naprej določil, da je položaj obravnavane kategorije delavcev z vidika obsega pravic enak položaju drugih presežnih delavcev. Takšna ureditev velja šele od uveljavitve novele Zakona o jamstvenem skladu v letu 1999 dalje, za obdobje pred tem pa se ni uveljavilo mnenje, da je treba delavcem, ki izgubijo zaposlitev v insolventnih organizacijah, priznati položaj presežnih delavcev po splošnih določilih zakona o delovnih razmerjih. Zakon o jamstvenem skladu torej v tej zadevi ne more biti pravna podlaga za priznanje odpravnine tožniku.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 71-6, 382, 382/2, 392. ZDSS člen 22.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - plače in drugi prejemki - odpravnina - izločitev sodnika - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. V sodnem postopku v zadevi, o kateri je odločalo tudi revizijsko sodišče (VIII Ips 130/95) je bilo ugotovljeno, da predlagatelju delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo kot presežnemu delavcu v smislu določil ZDR o prenehanju delovnega razmerja delavcev iz operativnih razlogov, temveč na podlagi sporazuma. V sporazumu je bila tožniku zagotovljena odpravnina kot pravica, ki je bila dogovorjena po načelih prostega urejanja pogodbenih razmerij med pogodbenimi strankami, saj tožena stranka v zvezi z odpravnino ni bila dolžna tožniku predlagati dogovora o odpravnini v višini, ki jo določa zakon v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja presežnih delavcev.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 9. ZDR (1990) člen 90, 90/1. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - olajševalne okoliščine - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Zaradi številnih olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je sodišče prve stopnje na podlagi 90. člena ZDR pogojno odločilo izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, niso dokazani resni razlogi iz Konvencije MOD št. 158 za prenehanje delovnega razmerja. Te razloge mora dokazati delodajalec.
Po določbi 8. člena navedene Konvencije in po določbi 2. točke prvega odstavka 24. člena ZDSS je sodišče pristojno presojati vse razloge in druge okoliščine, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je dan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 333.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - plače in drugi prejemki - vodilni delavec - izguba pravice do izplačila odpravnine
Ker je vodilnemu delavcu prenehalo delovno razmerje po dokazani lastni krivdi, ni upravičen do izplačila odpravnine. To pravico bi izgubil tudi v primeru, če bi bil s te funkcije brez utemeljenega razloga predčasno razrešen.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - sporazum o prevzemu - sklep o prehodu k drugemu delodajalcu
Določila 1. odstavka 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost določajo, da se delodajalca lahko sporazumeta tudi o prevzemu delavcev, če za to obstajajo predpisani pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gre za prehod vseh delavcev k drugemu delodajalcu, katerim je treba zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev. Določila omenjene kolektivne pogodbe določajo tudi izjemo. Delavec ni prevzet, če sam pisno izjavi, da soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu. Določila tretjega odstavka 15. člena omenjene kolektivne pogodbe posebej določajo, da je delodajalec dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklep o prehodu k novemu delodajalcu, ki z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z dokončnim sklepom o prehodu.
Ni bila tožničina dolžnost, da bi posebej zahtevala izdajo sklepa o prehodu in ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi, saj je lahko utemeljeno pričakovala, da bosta navedeni pravni osebi z njo ravnali enako kot z drugimi delavci, katerim je bil zagotovljen prehod. Tožnica je bila torej upravičena zahtevati, da ji obe pravni osebi omogočita prehod k revidentu z učinkom od dneva, določenega s sporazumom o prehodu.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela
Vprašanje, ali gre za upravičeno odsotnost z dela, je treba obravnavati v vsakem primeru posebej, saj je za pravilno odločitev pomembnih več dejstev, ki niso v vsakem primeru enaka. Predvsem je treba v postopku ugotoviti, kdaj in v kakšnih primerih je ob poznavanju odločitve o zdravstveni zadržanosti ali nezadržanosti delavca, riziko nespoštovanja odločitev pristojnih zdravstvenih organov v primeru odsotnosti z dela, prešel na stran delavca in kaj je z dolžnostjo delavca, da o svojem zdravstvenem stanju (tudi postopkih) obvešča delodajalca.