ZDavP-2 člen 97. ZPlaSSIED člen 188, 188/1, 188/4.
sklep o izvršbi - vračilo davka - vračilo zarubljenih denarnih sredstev - rubež denarnih sredstev - omejitve in izvzetja iz izvršbe
Omejitve izvršbe, ki se jih mora banka držati, so določene v 166. členu do 170. členu ZDavP-2. Kolikor tožnik meni, da so bila denarna sredstva s strani A., d. d. nakazana toženki z neupoštevanjem pravil glede omejitve izvršbe, je ponudnik plačilnih storitev tisti, ki mora odpraviti posledice ravnanja v nasprotju s predpisi in ne davčni organ. V četrtem odstavku 188. člena ZPlaSSIED je namreč določena odgovornost ponudnika plačilnih storitev, da rubež opravlja v skladu z veljavnimi predpisi. Če ponudnik plačilnih storitev izvrši rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, mora ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa nemudoma povrniti prenesena denarna sredstva.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - vpogled v spis - delna ugoditev zahtevku - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - položaj stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku je drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.
Tožnica po presoji sodišča ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj je naloženo obveznost že izpolnila in posledično ne more več priti do prisilne izvršitve te obveznosti. Glede obstoja pravnega interesa iz sodne prakse izhaja, ni mogoče vselej šteti, da pravni interes za tožbo v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo preneha zgolj zato, ker ne bo moglo priti do prisilne izvršitve obveznosti, ki je z njo naložena. To, da zaradi varstva lastnega pravnega položaja in interesov inšpekcijski zavezanec prostovoljno izpolni naloženo obveznost, mu ne more odvzeti pravnega interesa, da s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo kot temelj naložitve obveznosti, saj ta z izvršitvijo ne preneha učinkovati. Le v primeru, ko iz pravnih ali dejanskih okoliščin odprava izpodbijane inšpekcijske odločbe ne more voditi do izboljšanja pravnega položaja tožnika, je mogoče slednjemu odreči interes za izpodbojno tožbo v upravnem sporu. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Z izpolnitvijo naložene obveznosti, tj. z odstranitvijo odpadkov, so namreč prenehali pravni učinki izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa, zato si tožnica z vloženo izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati oziroma doseči ugodnejše rešitve.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
gradnja kanalizacije - celovita presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravovarstveni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožnica ugovarja, da je napačno razlogovanje toženke v izpodbijanem sklepu, da nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep ARSO 2016 zaradi odločitve v 3. točki izreka sklepa ARSO 2020. Sodišče pritrjuje tožnici v navajanju, da s sklepom ARSO 2020 (s katerim je bilo odločeno, da je za nameravani poseg - "Vgradnja povezovalnega kanala CO z dodajanjem armiranobetonske kinete..."- potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) predhodni sklep ARSO 2016 (s katerim je bilo odločeno, da za nameravani poseg - "Izgradnja kanalizacije v okviru projekta "..."", ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja) ni bil razveljavljen ali odpravljen (pa tudi s katerimkoli drugim sklepom ne). Sklep ARSO 2016 je torej kljub pravnomočnosti sklepa ARSO 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka (zgolj) na podlagi pravnomočnega sklepa ARSO 2020 tožnici ni bila upravičena odreči vsebinske obravnave pritožbe zoper sklep ARSO 2016. Izpodbijani sklep torej temelji na napačnem razlogovanju toženke in na kršitvi pravil postopka.
Pomembno je, da ima odvetnik ne samo pooblastilo za zastopanje od stranke, ampak tudi, da je kontakt med stranko in pooblaščencem zagotovljen tekom sodnega postopka. Enako mora veljati tudi glede stika s pooblaščencem za vročanje. To je namreč potrebno ne samo zaradi ugotavljanja pravno relevantnega oziroma spornega dejanskega stanja, ampak tudi zaradi ugotavljanja, ali ima tožnik še vedno pravni interes za tožbo upoštevajoč tožbeni zahtevek.
Neprerekano dejstvo je, da se tožnik ne nahaja več v Republiki Sloveniji, svojega novega prebivališča sodišču ni sporočil, stik med pooblaščenkami in tožnikom pa je bil najprej zgolj zatrjevan, vendar ne izkazan, niti posredno ne, nazadnje pa niti zatrjevan ne, saj sodišče odgovora na zadnji poziv z dne 15. 2. 2024 ni prejelo. Tako ni izkazano, da tožnik želi s postopkom nadaljevati in da bi v njem lahko sodeloval npr. s pomočjo elektronskih komunikacij na daljavo zaradi razčiščevanja dejstev.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnice ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, to je, ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe v obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, od katere mora tožnica prevzeti 27,75 odstotka, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v obdobju 1. 1. 2021-28. 2. 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100. a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZUIZEOP), po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - nadzorni svet - član nadzornega sveta - poslovna skrivnost - ugotovitve o konkretnem primeru - kršitev osebne integritete
Toženka je zaključila, da ravnanje tožnika predstavlja kršitev integritete, ko je ugotovila, da tožnik kot član A. ni ravnal, kot je pričakovano in odgovorno, ko je na 7. seji NS A. po predhodnem ustnem obvestilu B. B., predsednika NS, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev, torej tudi pogodba s časopisom C., označene kot poslovna skrivnost in pred odločanjem ter sprejemom kakršnegakoli sklepa NS o pobudi za pridobitev omenjene pogodbe in načinu seznanitve/vpogleda, vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, in zapustil sejo.
dostop do informacij javnega značaja - javni zavod - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev
Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS.
Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev.
Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.
Med strankama ni sporno, da je Inšpektorat 5. 3. 2020 izdal inšpekcijsko odločbo, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2020, s katero je tožniku začasno prepovedal zbiranje odpadkov in odredil odstranitev zbranih odpadkov s površine, ki ni skladna z načrtom zbiranja odpadkov. Sodišče ugotavlja, da je bila inšpekcijska odločba izdana na podlagi ugotovitve inšpektorja, da je tožnik del odpadkov (odpadni gradbeni les oziroma odpadne lesene konstrukcije, kar predstavlja odpadke s šifro 17 02 01) prestavil na območje med železniškim tirom in strugo potoka (vzhodni del parc. št. 1111, k. o. ...), skladiščenje odpadkov na tem mestu pa je v nasprotju z načrtom zbiranja odpadkov. Ker je načrt zbiranja odpadkov eden izmed obveznih elementov, na katerem temelji potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, to posledično pomeni, da je sporno skladiščenje v nasprotju z izdanim potrdilom. Iz navedenega izhaja, da je odločitev organa, da se tožnika izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov iz razloga po 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUP člen 214, 214/1. ZUJIK člen 100, 100/1, 119, 119/3, 120, 120/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - strokovna ocena - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se mora pri odločanju o zahtevku upoštevati 222. člen ZUP, kar se po mnenju tožnika v postopku za izdajo spremembe OVD ni, vendar pa je imel tožnik na voljo ustrezno pravno sredstvo za pospešitev odločanja pred ARSO, tj. tožbo zaradi molka organa - 28. člen ZUS-1. Hkrati je treba še ugotoviti, da je tožnik zahtevo za spremembo OVD vložil (šele) 14. 9. 2021 (predhodna vloga tožnika, ki jo je ta vložil 2. 4. 2021, je bila zavržena zaradi zamude pri dopolnitvi), medtem, ko je bila inšpekcijska odločba izdana že 18. 7. 2019. Sodišče še dodaja, da bi tožnik lahko zaprosil tudi za odlog izvršbe (tretji odstavek 293. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V konkretnem primeru je bila tožnici BPP odobrena za zastopanje v zapuščinskem postopku, kjer je bila edina dedinja in ni bilo udeleženega nasprotnega udeleženca v smislu zavezanca za plačilo stroškov postopka. Posledično je v takem primeru stroške zastopanja, glede na določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti upravičenec do BPP oziroma tožnica. Tožnica je namreč v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta prostovoljno izpolnila naloženo obveznost in prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči, ki so skupni prostori poslovne stavbe na ..., kar pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti. S tem pa je tožeča stranka po presoji sodišča izgubila svoj pravni interes za vodenje predmetnega upravnega spora. Tožeča stranka bi lahko po tem ko je prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči v obsegu določenem v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, oblikovala ali preoblikovala tožbeni zahtevek tako, da bi zahtevala ugotovitev, da je bilo z odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
V konkretni zadevi je tožnik prošnjo za BPP podal na predpisanem obrazcu. Tožnikova prošnja za BPP je ob vložitvi obsegala vse predpisane formalne sestavine. ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne navede dejstev oz. ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. V slednjem primeru organ vloge ne sme zavreči, pač pa mora odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek (tretji odstavek 140. člena ZUP). Toženka s tem, ko je na tožnika naslovila zahtevo po opredelitvi oz. navedbi razlogov, ki utemeljujejo pritožbo, ter po pisni navedbi razlogov za pritožbo (v okviru slednje zahteve pa še po navedbi roka za vložitev pritožbe ter predložitvi sodbe, zoper katero vlaga pritožbo), dejansko ni zahtevala (formalne) dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč (vsebinsko) dopolnitev trditvene podlage in predložitev dokazov. Četudi tožnik na njen poziv v postavljenem roku ni ustrezno odgovoril, ob upoštevanju takšne narave toženkinega poziva slednja ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje, pač pa bi morala s postopkom nadaljevati.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Toženka je ugotovila, da je tožnik prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, kar tožnik v tožbi izrecno priznava. V tožbi namreč navede, da je vložil namero zato, ker ne želi biti deportiran v matično državo, ker mu tam mu grozi krvno maščevanje, kar potrdi tudi zaslišan na glavni obravnavi. Zaradi strahu pred krvnim maščevanjem si ne želi, da bi se ga vrnilo v njegovo državo.
Pravilna je na podlagi povzetega dejanskega stanja ugotovitev toženke, da je tožnik imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Ob upoštevanju navedenih izhodišč je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni) sistem v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika tako ob vložitvi prošnje kot tudi na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. To pomeni, da mu je bilo omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.