V nepravdnem postopku se določa odškodnina, do katere je razlaščenec upravičen zaradi razlastitve. Če mu je nastala škoda zaradi projekta, ki je razlastitvi sledil, je škoda kot posledica opravljanja splošno koristne dejavnosti predmet posebnega dogovora ali pravde zaradi plačila odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00001394
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 105, 105/3, 107, 107/1. ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 45/3, 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZPNačrt člen 105.
postopek za določitev odškodnine - enakovredna nadomestna nepremičnina - osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti - denarna odškodnina - namembnost zemljišča - nagrada in stroški sodnega izvedenca - zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.
ZUreP-1 člen 93, 95, 101, 101/4, 105, 105/2, 105/3, 106, 106/6. URS člen 22, 23, 158.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - kriteriji za določitev odškodnine - status zemljišča pred razlastitvijo - meje pravnomočnosti upravne odločbe - pravnomočnost izreka - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - načelo enakosti pred zakonom
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil spremenjen njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave RS), a v primeru sosedov, ki so se z razlastitveno upravičenko dogovorili za odškodnino oz. sprejeli ponujeno odškodnino, do odločanja sodišča, pa tudi drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil ni prišlo. Načela enakosti pred zakonom pa ni mogoče razširjati na sporazumno določitev odškodnine, torej v pogodbena razmerja.
Upoštevajoč pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, je razlastitvena upravičenka prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, zato sta nasprotni udeleženki od tedaj dalje upravičeni do zamudnih obresti.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0087510
SPZ člen 99. OZ člen 131, 131/1, 190, 198, 346, 352. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 96, 123, 123/2.
razlastitev - dejanska razlastitev - odvzem lastninske pravice v javno korist - javna cesta - nedopusten poseg v lastninsko pravico - zaščita pred vznemirjanjem - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - odškodninski zahtevek - povračilni zahtevek - zastaranje - valorizirana tržna vrednost zemljišča
V primerih dejanske razlastitve (ko odvzem lastninske pravice zaradi javnega interesa še ni bil opravljen na enega od zakonsko predpisanih načinov – sporazum ali razlastitveni postopek) ima zemljiškoknjižni lastnik primarno stvarnopravno varstvo po 99. členu SPZ, če so zanj podani vsi zakonski pogoji, odškodninsko varstvo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine, ali povračilni zahtevek po 198. in 190. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku.
USTAVNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080262
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 337, 337/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – kmetijsko zemljišče – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – postopek za določitev odškodnine
Odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča.
Zamudne obresti so pravilno dosojene od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
odškodnina zaradi razlastitve – zamuda s plačilom – zakonske zamudne obresti
Splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti nalaga predlagateljici dolžnost, da nasprotnemu udeležencu povrne škodo, ki mu je nastala s tem, ko je bila njegova nepremičnina razlaščena s pravnomočno in dokončno odločbo o razlastitvi. Od takrat dalje je predlagateljica v zamudi s plačilom odškodnine in je zato nasprotni udeleženec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka - služnost v javno korist - priposestvovanje - upravna odločba - odškodninski zahtevek
Na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 pripada lastniku odškodnina, če je na njegovi(h) nepremični(nah) ustanovljena služnost v javno korist. Odškodnina obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Le v tem obsegu odloča sodišče o odškodninskem zahtevku v nepravdnem postopku na podlagi 97. člena ZNP.
sodna določitev odškodnine – razlastitev – služnost v javno korist – določanje višine odškodnine v nepravdnem postopku
Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava po določbah devetega poglavja ZNP. Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno. To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – RAZLASTITEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060435
ZZK-1 člen 243. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZPP člen 44, 44/3.
izbrisna tožba – razpolaganje z razlaščeno nepremičnino – pogodba namesto razlastitve – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera pridobitelja nepremičnin – nedopusten nagib – ničnost pogodbe – pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Tožnica je svojo solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi dveh pogodb namesto razlastitve, sklenjenih v letu 1992 z A. A. in prvo toženko. Čeprav tožnica ni poskrbela za vknjižbo, ki ima v tem primeru le publicitetni ali deklaratorni učinek, svoje pravice ni izgubila niti potem, ko so jo z vpisom v zemljiško knjigo prehiteli toženci. Tožnici je namreč uspelo izpodbiti domnevo njihove dobrovernosti.
podpis pogodbe – izvedenec za preiskavo pisav – razlastitev
Tožniki so v postopku na prvi stopnji zatrjevali, da vsi podpisi prodajalcev na navedeni pogodbi niso pristni. Pri tej trditvi vztrajajo tudi v pritožbi. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi sodišče lahko odgovorilo le s pomočjo izvedenca za preiskavo pisav. Ta dokazni predlog tožnikov je bil neupravičeno zavrnjen.
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami.
URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.
krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka
Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.
Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060363
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3. ZUreP-1 člen 105, 105/2. ZPP člen 1.
odškodnina – manjvrednost nepremičnine zaradi razlastitve – škoda, ki presega običajne meje – pristojnost pravdnega sodišča
Če je zaradi izgradnje ceste sadno drevje na nepremičnini tožnikov zdaj res izpostavljeno večjemu onesnaženju, sama nepremičnina pa je izgubila svojo prejšnjo vrednost zaradi slabšega razgleda, oteženega dovoza ter povečanega hrupa in prahu s ceste, bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ lahko zahtevala plačilo za to zatrjevano škodo le, če presega običajne meje.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.
Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060212
ZRPPN člen 58, 59. ZOR člen 69, 69/1, 70, 70/1, 70/2, 73, 74. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlastitev – pridobitev lastninske pravice na originaren način – javni interes – prodajna pogodba, ki nadomešča razlastitev – prehod nepremičnin v družbeno lastnino z dnem sklenitve pogodbe – odobritev javnega pravobranilstva kot pogoj za veljavnost – teorija o realizaciji
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami (zato pritožba tudi neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba upoštevati ZKZ). Gre za pogodbo, ki nadomešča razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo. Po enotnem stališču sodne prakse je treba zato pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da ima že sama pogodba učinek v lastninskopravni sferi. Ker se lastninska pravica pridobi na originaren način že na podlagi pogodbe namesto razlastitve, vknjižba v zemljiški knjigi pa je le deklaratorne narave, je pravilno pojasnilo tudi, da v pogodbi, ki nadomešča razlastitev, intabulacijska klavzula ni potrebna. V ZRPPN sicer res ni izrecno določeno, da razlaščeno zemljišče preide v družbeno lastnino s sklenitvijo pogodbe, vendar je takšno enotno stališče sodne prakse, ki ga je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.
Sporazuma strank (v smislu prvega odstavka 69. člena ZOR), da naj bo posebna oblika (sodna overovitev podpisa prodajalke) pogoj za veljavnost njune pogodbe, v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati. Razlog je v specialni pravni naravi te pogodbe, pri sklepanju katere je zaradi grozeče razlastitve pogodbena avtonomija omejena (ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij). Zato neizpolnitev dogovora o dodatni (strožji) obličnosti kot pogoju veljavnosti, ob tem da je ZRPPN ne predvideva in ne določa niti ničnostne sankcije za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ne more povzročiti ničnosti pogodbe in aneksa, ki sta bila sklenjena namesto razlastitve, oziroma njunega neobstoja.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0022836
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 66. ZJC člen 19, 19/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-9. ZsZ člen 2. ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 105, 105/2.
razlastitev nepremičnine - odmera odškodnine - gozdna cesta - kategorizacija - status zemljišč
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev. Pri vprašanju statusa razlaščene nepremičnine je torej odločilna njegova namenska raba.
ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. EZ-1 člen 471, 472, 552.
razlastitev - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - elektroenergetski objekt - stvarna služnost - pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem - priposestvovanje - omejitev lastninske pravice - odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist - zastaranje
Ker zahtevek za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvi, da je toženec imetnik služnostne pravice v javno korist, ki ni bila pridobljena na način, predviden z zakonom, je neutemeljen pritožbeni očitek, da glede na odločitev sodišča o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem, tožnik ni upravičen do odškodnine.
Ker niti tožnik niti njegov prednik nista privolila v neodplačno omejitev svoje lastninske pravice ali se tej pravici odpovedala, je po ugotovitvi o obstoju služnosti upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi.