Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.
Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
določitev odškodnine za razlaščeni nepremičnini – višina odškodnine – vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenska mnenja
Ob vseh navedenih razlogih, ki so bili sicer podani v obrazložitvi glede določitve odškodnine za nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X, zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev, ni dopuščenega prostora za razlago, da pa bi bilo hkrati navedeni izvedenski mnenji mogoče sprejeti kot prepričljivi, strokovni in argumentirani glede določanja višine odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče prve stopnje za tako razlikovanje ni podalo prav nobenega argumenta, niti kakšen razlikovalni znak, ki bi dopuščal takšno grobo razhajanje, ne izhaja iz okoliščin primera oziroma iz spisovnega gradiva (predvsem izvedenskih mnenj). Obravnavani nepremičnini sta namreč med seboj, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje, primerljivi. Utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ni mogoče spregledati pri določanju odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y, saj se grajana in napačna izhodišča, metodologija in zaključki, podani v mnenjih prvih dveh izvedencev aplicirajo na obe zadevni nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1. ZJC člen 2, 2/2. ZSPDPO člen 25, 25/3, 25/3-5. ZPP člen 7.
razlastitev – nadomestilo v naravi – gradnja ceste – trditveno in dokazno breme
Pri določanju višine nadomestila/izravnave za izvedeni poseg v lastninskopravna upravičenja tožeče stranke je potrebno najprej presoditi, kakšen je bil ta obseg po svoji vsebini in obsegu, t.j. kakšna je sploh bila prizadetost razlastitvenega zavezanca (tožeče stranke), ki se z odmeno nadomešča.
V primeru, ko gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, razlaščencu odškodnina za izgubljeni dobiček (ki v konkretnem primeru tudi ni konkretiziran) ne gre.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV - LASTNINJENJE – LOVSTVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŠTVA
VSM0021262
URS člen 33. ZDLov-1 člen 65, 65/1. ZDru–1 člen 1, 1/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 3. ZPP člen 337, 358, 358-5. ZRPPN člen 1, 1/1, 2, 2/1, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27. ZS člen 3. ZSS člen 23. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – zasebna lastnina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini – pravno-poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lovska družina – lastninska pravica lovske družine na nepremičnini – status lovske družine (društvo) – pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo – upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja - pravica do zasebne lastnine
Določilo prvega odstavka 14. člena ZSKZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, se nanaša na lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini. Zakonodajalec s tem zasleduje prehod iz preteklega sistema soobstoja družbenolastninskih in zasebnolastninskih razmerij v sedanji ustavnopravni okvir pojmovanja lastnine. Oblikovanje državne lastnine z namenom uveljavitve javnega interesa po posebnem varstvu v zakonu opredeljenih nepremičnin je lahko razumno utemeljeno le v primeru, ko po resnični vsebini gre za družbenolastninsko razmerje in ne le v formalnem smislu podatka v zemljiški knjigi. Ob tehtanju zasebnega interesa tožene stranke kot lovske družine, ki je po statusu društvo, in javnega interesa po podržavljenju kmetijskih zemljišč in gozdov predstavlja pošten in razumen argument razlage citiranega določila resnična pravna narava premoženja. Zavedati se je namreč treba možnosti zmotnega zemljiškoknjižnega vpisa glede na obstoj ideoloških vsebin v preteklem pravnem sistemu, ki so bile prednostno v prid oblikovanju družbene lastnine in posledično močno odklonilno naravnane glede zasebne lastnine. Taka miselnost je lahko v delno zakonsko nedorečenem (mešanem) položaju lovskih družin, kakor bo pojasnjen v nadaljevanju, v praksi privedla do vpisa družbene lastnine in pravice do uporabe tudi v primeru, ko so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
Ustava RS člen 69. ZUreP-1 člen 177. ZSZ člen 22, 26, 33, 37, 37/2.
razlastitev – odškodnina za odvzete nepremičnine – hipoteka na razlaščeni nepremičnini
1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka.
2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.
RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060705
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3. ZNP člen 140.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – obresti – stroški postopka
Obresti od odškodnine ne gredo od izdaje odločbe o razlastitvi.
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino pa tudi po vsebini ni enaka odškodnini po določbah obligacijskega zakonika, kajti ne gre za škodo, ki bi nastala zaradi nedopustnega ravnanja, pač pa gre za pravico do povrnitve prikrajšanja, čeprav škoda izvira iz dopustnega ravnanja.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – razlastitveni postopek – nujni postopek – izvršljivost pred pravnomočnostjo – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda z izpolnitvijo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti
Nasprotna udeleženka ni v zamudi šele z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, pač pa že od vložitve predloga, saj je tedaj jasno, da sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu ne bo.
odškodnina za odvzeto nepremičnino – vrednost nepremičnine – razlastitveni stroški
Stroški za postavitev ograje, ki bo potrebna po izgradnji cestnega omrežja in bo po načinu izvedbe skladna z zazidalnim načrtom, so stroški povezani z razlastitvijo.
ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZSZ člen 22, 22/2, 24, 24/1.
razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – odškodnina za odvzeto nepremičnino – določitev vrednosti v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine
Če postopek traja daljši čas, se po stališču sodne prakse odškodnina za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka ter ki se valorizira na dan odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004611
ZPP člen 2, 2/1.
odškodnina - nadomestilo za odvzeto zemljišče - sanacija ceste - prekoračitev tožbenega zahtevka
Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079542
URS člen 33, 69. ZOR člen 16, 26, 27, 27/1, 41. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1. ZUreP-1 člen 95.
odškodninska odgovornost – protipravnost – dejanska razlastitev – javno dobro – javna cesta – omejitev lastninske pravice – kontrahirna dolžnost – sklenitev pogodbe za odkup nepremičnine – opustitev izvedbe razlastitvenega postopka – kategorizacija občinskih cest – protiustavnost podzakonskega akta – pristojnost nepravdnega sodišča – odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev
Kontrahirno dolžnost določi le zakon, ne pa tudi podzakonski predpis.
Nedopustnost ravnanja tožene stranke je izkazana z opustitvijo izvedbe razlastitvenega postopka oz. namesto tega opustitvijo sklenitve ustreznega pravnega posla takoj po opravljeni prekategorizaciji zemljišč v javno dobro oz. opustitvijo razveljavitve odloka, kateremu ni takoj sledilo ustrezno plačilo odškodnine oz. kupnine za na opisan način dejansko razlaščena zemljišča.
Tožeči stranki ni mogoče naložiti bremena lastništva javnega dobra, pri tem pa ji odreči možnosti, da bi lahko prišla do primerne odmene za poseg v njeno lastninsko pravico. Upoštevaje, da razlastitvenega postopka ne more sama sprožiti, tožena stranka pa zanj očitno nima interesa, je potrebno njen odškodninski zahtevek obravnavati v pravdnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava in izven določb ZUreP-1.
razlastitev - odvzem dela nepremičnine - poslabšanje razmer - odvzem ostalih nepremičnin
Kljub z življenjskega vidika razumljivi prizadetosti nasprotnih udeležencev zaradi izgradnje krožišča v neposredni bližini stanovanjske hiše, ki nedvomno vpliva na večjo pretočnost prometa in s tem tudi na njegovo frekvenco, njihovemu predlogu za odvzem ostalih nepremičnin v tem postopku ni mogoče ugoditi, saj je njegov namen zgolj razlastitev nepremičnin, ki jih je predlagal razlastitveni upravičenec ter tistih, ki bi postale za razlaščence neuporabne prav zaradi razlastitve (in ne zaradi razloga, zaradi katerega je bil razlastitveni postopek uveden).