ZUreP-1 člen 105, 105/3. ZKZ člen 2. ZZK-1 člen 1, 1/1.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - status zemljišča pred razlastitvijo - dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka - višina odškodnine
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
prostorski ukrepi – razlastitev in omejitve lastninske pravice – razlastitev – odškodnina in nadomestna nepremičnina – odškodnina – ocena vrednosti nepremičnine – namembnost zemljišča
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo Uredbe, s katero se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Za predlagateljico je torej pomembna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobila s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča in ne kot nezazidanega stavbnega zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0058787
ZOR člen 103, 103/1. OZ člen 86, 86/1. ZRPPN člen 7, 26, 26/2, 59. ZZD člen 249. ZPP člen 337, 337/1.
razlastitev - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - ničnost pogodbe - odprava razlastitvene odločbe - analogna uporaba pravil
ZRPPN za primer, da razlastitveni upravičenec nepremičnine, ki je bila razlaščena, ni uporabil v namen, za katerega je bila razlaščena, ni določal sankcije ničnosti razlastitvene odločbe, temveč se je na zahtevo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine pravnomočna odločba o razlastitvi odpravila (razveljavila), če razlastitveni upravičenec v dveh letih od pravnomočnosti odločbe ni izvršil pripravljalnih ali drugih del v skladu z namenom, za katerega je bila nepremičnina razlaščena – določil je torej milejšo sankcijo.
Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) člen 12., Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 9, 9/1, 11, 11/1, 15.
odškodnina za odvzeto zemljišče – nadomestilo za izgubo lastninske pravice
Določba 1. odst. 11. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je povsem jasna in se nanaša le na uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, potrebnem za gradnjo hiše, ne pa na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo lastninske pravice na zemljišču.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
nepravdni postopek - določitev in zakoličba mej na nadomestnih nepremičninah - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček
Zahtevek za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah ne more biti predmet tega nepravdnega postopka po 105. do 107. členu ZUreP-1. Razlog za manjšo vrednost preostalih nepremičnin predlagatelja vidita v izgradnji mejnega prehoda, kar pa ne predstavlja razloga za priznanje odškodnine, predvidene v 105. ali 107. členu ZUreP-1. Predmet odškodnine je le tista zmanjšana vrednost preostale nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in zato zaradi njih preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenca dosegla na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, ni škoda, predvidena v ZUreP-1, zato je v tem nepravdnem postopku ni mogoče priznati.
pravica zahtevati delitev nepremičnine – delitev nepremičnine – neprimeren čas za delitev stvari – zasebni in javnopravni režim na nepremičnini – razlastitveni postopek – javno dobro
Dokler obstajata na predmetni nepremičnini, ki v naravi predstavlja pot, hkrati zasebni in javnopravni režim, gre za neprimeren čas za delitev nepremičnine v nepravdnem postopku. V kolikor želi predlagateljica na celotni nepremičnini vzpostaviti javno dobro in se s preostalimi skupnimi lastniki oziroma solastniki ne more sporazumeti, ima na voljo razlastitveni postopek.
razlastitev – odvzem dela nepremičnin – bistveno poslabšanje položaja razlaščenca
Ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2.odst. 24.člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Tožnica navedeni parceli še vedno lahko izkorišča tako, kot jih je izkoriščala pred posegi tožene stranke.
Zatrjuje se škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ.
ZSZ člen 18, 18/2, 24, 24/2. ZUreP člen 177, 177/2.
razlastitev zemljišča – določitev odškodnine – odvzem ostalih nepremičnin – poslabšanje položaja razlaščenca
V razlastitvenem postopku mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (2.odst. 18.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004255
ZOR člen 210. ZPP člen 180, 180/3.
neupravičena obogatitev – pogoji za obogatitveni zahtevek – odškodninska odgovornost
Za obstoj obogatitvenega zahtevka morajo obstajati določeni pogoji, in sicer poleg prikrajšanja osiromašene stranke in nasprotnikovega okoriščanja, še dejanje oziroma dogodek, ki je povzročil premik premoženja in vzročna zveza med prikrajšanjem ter povečanjem premoženja ter odsotnost privolitve tistega, ki je prikrajšan. Če kakšen od teh pogojev ne obstaja, tudi zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni.
ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.
ZOR člen 154, 219, 154, 219. ZJC člen 2, 2/1, 19, 61, 62, 2, 2/1, 19, 61, 62. OZ člen 131, 198, 131, 198.
javno dobro - javna cesta - neupravičena pridobitev - odškodnina
V spornem primeru se je cesta, ki je bila razglašena kot javna cesta oziroma kot občinska cesta lokalnega pomena, uporabljala zgolj v javno korist. Zato lastnik zemljišča, kjer se cesta nahaja, ni upravičen niti do zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, niti do zahtevka za plačilo odškodnine. Slednjo bo lahko prejel v razlastitvenem postopku kot nadomestilo zaradi razlastitve.
ZSZ člen 30, 37, 30, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - izročitev nepremičnine v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu - odškodnina - zamuda razlastitvenega upravičenca z izplačilom odškodnine - zamudne obresti
Predhodna izročitev nepremičnine v posest ima učinek na odškodnino. Ker v konkretni zadevi ni sporno, da so nasprotni udeleženci za odvzeto nepremičnino upravičeni do odškodnine v denarju, je logična posledica predhodnega odvzema posesti brez ustrezne odmene plačilo zamudnih obresti na priznano denarno odškodnino.
Dejstvo, da ima stranska intervenientka s toženci vsebinsko enako oziroma podobno pravno razmerje, kot je to, ki je predmet te pravdne zadeve in se nanaša izključno na pravdni stranki, stranski intervenientki ne daje potrebnega pravnega interesa za udeležbo v tej pravdi, saj odločitev v tej pravdi na razmerje med njo in toženo stranko učinkuje le toliko, kolikor vsaka odločitev sodišča učinkuje na enaka oziroma v bistvenem podobna pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno (pomen sodne prakse).
Tožencem je bilo zemljišče nacionalizirano, vendar jim je na odvzetem zemljišču po takrat veljavnem zakonu ostala posest in pravica uporabe, dokler ta ni bila odvzeta z odločbo ljudskega odbora, s katero je pravico uporabe dobila (konkretno) stanovanjska zadruga, v soglasju z njo pa sta tožnika na tem zemljišču zgradila stanovanjsko hišo. Ker so bili ob uveljavitvi ZLNDL toženci še vedno vpisani v zemljiško knjigo kot imetniki pravice uporabe, so po samem zakonu postali lastniki te iste nepremičnine, ki jim je bila nacionalizirana. Tožnika sta v postopku uspela dokazati, da stanje v zemljiški knjigi ob uveljavitvi ZLNDL ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj sta bila onadva imetnika pravice uporabe, zato sta uspela z izbrisno tožbo.
odškodnina za razlaščeno zemljišče - postopek razlastitve
Prvostopno sodišče se je postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, to je, da je šlo za dva različna postopka (odvzem iz posesti v letu 1991 in razlastitev v letu 2003). Dejansko gre za eno samo razlastitev, postopki v zvezi s katero so pač trajali od leta 1991 do 2003, zato tožeča stranka ni upravičena do nove (druge) odškodnine po odločbi iz leta 2003 in je njen zahtevek neutemeljen.
Ustava člen 26. ZOR člen 172, 210, 219. ZTLR člen 25.
neupravičena pridobitev - gradnja na tujem svetu - uporabnina - odvzem nepremičnine iz uporabe - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Zatrjevane škode zaradi nezmožnosti uporabe ni mogoče kar enačiti z vrednostjo zemljišča oz. odškodnino za odvzeto zemljišče. Tožnica je še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornega zemljišča.
UZITUL člen 22č, 22e, 22č, 22e. ZZLPPO člen 68, 68.
ustavni zakon
Že Ustavni zakon je v 12. odstavku 22.č člena določil, da Agencija ostane lastnik bank iz 22.b člena tega zakona, to je med drugim LB d.d. in v 22.c členu (kot je bilo že povedano) odredil pristojnemu sodišču, da vpiše po uradni dolžnosti Agencijo kot lastnika in upravo LB d.d. Ljubljana. ZZLPPO je sicer določil kot novega lastnika delnic LB d.d. Sklad Republike Slovenije za sukcesijo, o obveznostih do delničarjev LB d.d. pa ni rekel nič, kot to pravilno ugotavlja pritožnik. Vendar pa o tem govori Uredba o prenehanju delovanja Agencije (5. člen). In ker je Republika Slovenija pravna naslednica Agencije (2. odstavek 7. člena), je ta tudi prevzemnica njenih pravic in obveznosti, tako tudi obveznosti Agencije iz naslova podrejenih terjatev delničarjev LB d.d. (5. člen uredbe). Tako je smiselno ugotovilo tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-20/99-34 z dne 11.9.2003.