gradnja avtoceste - javna korist - odškodnina za razlaščena zemljišča - akontacija odškodnine - zamudne obresti
Glede na zavezo iz 33. čl. ZSZ plačila akontacije v primeru predčasnega odvzema posesti, tudi v primeru, če odločba ni izdana, a je do dejanskega odvzema posesti prišlo, razlastitveni upravičenec ne more biti v boljšem položaju in je zato dolžan od tedaj plačati zamudne obresti, saj je s plačilom v zamudi.
Za določitev višine odškodnine je pomembno stanje nepremičnine ob začetku razlastitvenega postopka. Če postopek razlastitve traja dalj časa, je pravilno, da se odškodnina valorizira na dan odločanja. Od odvzema posesti razlaščencu je razlastitveni upravičenec v zamudi s plačilom odškodnine, zato bi podobno, kot pri denarnih odškodninah za povrnitev premoženjske škode, odmerjenih po cenah na dan sodne odločbe, moral od tega trenutka dalje plačati razlaščencu zamudne obresti.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev na podlagi ZJC - status zemljišča
Ko gre za razlastitev po skrajšanem postopku na podlagi 85. člena ZJC, se višina odškodnine ugotavlja glede na status zemljišča ob začetku razlastitvenega postopka - to je z gradnjo oz. rekonstrukcijo
Za določitev odškodnine ob razlastitvi je glede na določbi 1. odstavka 25.člena ZSZ in 1. odstavka 2. člena ZSZ odločilno za kakšen namen je sporno zemljišče opredeljeno s prostorskim planom.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakon o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca (države ali občine) za izbiro med dvema možnostima, od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo, le po naravi stvari je edino možna odškodnina, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča.
Pri določitvi denarne odškodnine je pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
Določba 2. odst. 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne izključuje možnosti revalorizacije z upoštevanjem cene v času izdaje odločbe o odškodnini.
postopek za določitev odškodnine - razlastitev zemljišča
V primeru, da sodišče določi odškodnino po kriterijih, ki veljajo za nezazidana stavbna zemljišča, razlaščenec načeloma ni upravičen do dodatne odškodnine v zvezi z rastjem na zemljišču.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
Za presojo, ali je razlastitveni upravičenec dolžan plačati razlaščencu odškodnino za kmetijsko ali za nezazidano stavbno zemljišče, je odločilno stanje ob izdaji sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Razlaščenčevo zemljišče je v tem času že imelo status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi planskih aktov občine, zato je potrebno tudi odškodnino določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče.
postopek za določitev odškodnine - razlastitev zemljišča
Nepravdno sodišče mora upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, predvsem tržno vrednost nepremičnine po kriterijih v času začetka razlastitvenega postopka.
Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL44101
ZIKS člen 145a, 145b, 145a, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj vrnitev v naravi ni možna, je treba sklep razveljaviti, saj je pri vrnitvi zaplenjenega premoženja možna tudi vrnitev v naravi.
Ker je nepremičnina na podlagi prostorskega plana opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je potrebno tudi odškodnino zanjo določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče. Glede na s prostorskim planom spremenjen status zemljišča, ga namreč ni več mogoče ocenjevati kot kmetijsko zemljišče in ugotavljati, kakšno vrednost bi to doseglo na trgu kot kmetijsko zemljišče.