prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Sodišče je vezano na izpraznitveni razlog, ki ga tožeča stranka uveljavlja (2. člen ZPP). Zato drugih trditev, ki bi kazale na drug odpovedni ali izprazniteveni razlog, ne sme upoštevati. Ker je tožeča stranka uveljavljala izpraznitveni razlog zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja, je sodišče moralo ugotavljati pravnoodločilna dejstva za obstoj tega razloga.
Temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 1, 1/3, 4. UZITUL člen 6, 6/1, 9. Uredba o zemljiškoknjižni izvedbi prenove premičnin bivše SFRJ na Republiko Slovenijo člen 1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 1, 2, 2/1. ZTLR člen 20, 21. ZSR člen 118. Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov člen 8, 18, 18a.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - državna lastnina
Premoženje, ki so ga upravljali organi SFRJ, je štelo za njeno državno premoženje, to pa je pripadlo Republiki Sloveniji na dan njene osamosvojitve 25.6.1991.
Vpis v register političnih strank se opravi samo v skladu s pogoji zakona o političnih strankah, kar velja tudi za politične organizacije, ustanovljene po prej veljavnih predpisih.
Če nepopolne zahteve za vpis stranka na poziv ne dopolni v zakonskem roku 30 dni, se po zakonu šteje, da je zahtevo umaknila.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke - veljavnost oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Oporoka je izjava volje: zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke (animus testandi). Presoja obstoja volje narediti oporoko in s premoženjem oporočno razpolagati, pa je odvisna od okoliščin, ki so obstajale ob zapisu oporoke, vsebine zapisa same oporoke, kot tudi okoliščin, ki so pravnoodločilne in do katerih pride po zapisu oporoke.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita dodelitev stanovanja - vojaško stanovanje
Ker je z uveljavitvijo temeljne ustavne listine (Uradni list RS št.1/91) Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ, prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo te listine, organi SFRJ po 25.6.1991 niso mogli več pravno veljavno razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji in zato tudi Garnizijska komanda Maribor s svojo odločbo 9.9.1991 ni mogla pravno veljavno dodeliti tožencu spornega stanovanja. Ker je bila ta odločba nezakonita, toženec na njeni podlagi ni mogel pridobiti veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice v spornem stanovanju. Zaključek nižjih sodišč, da toženec zaseda sporno stanovanje nezakonito, je zato pravno pravilen. Sodišči prve in druge stopnje pa sta nadalje tudi pravilno zaključili, da toženec zaradi nezakonite preselitve v sporno stanovanje ni mogel izgubiti stanovanjske pravice, ki jo je imel pred tem na garsonjeri. Glede na take ugotovitve in zaključke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora sporno stanovanje izprazniti v 15 dneh po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago njegovo prejšnjo garsonjero ali pa njej enakovredno stanovanje.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - kršitve kazenskega zakona - dejansko stanje
Nepravilna uporaba kazenskega zakona - in s tem kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP - je podana le, če sodišče dejanje opisano v izreku sodbe pravno napačno oceni. Pri kršitvi kazenskega zakona glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja se torej predpostavlja, da je bilo v pravnomočni sodbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zato zagovornikova trditev, da obsojenec ni bil storilec kaznivega dejanja velike tatvine temveč kvečjemu pomagač oziroma prikrivalec, ne pomeni uveljavljanje kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ukrepi urbanističnega inšpektorja - odločba - izrek - izvršba po drugih osebah
Prepovedi iz 76.c člena ZUN so obvezna sestavina odločbe, zato morajo biti v izreku odločbe konkretno navedene.
"Način izvršbe" določen v 5. odstavku 76. člena ZUN ne vključuje tudi določitve datuma, saj mora za izvršilno dejanje po tretji osebi, pred prisilno izvršbo naložene obveznosti po tretji osebi, upravni organ preveriti, ali je odločba postala izvršljiva in da naložena obveznost ni bila izpolnjena.
Davčnemu zavezancu ni mogoče priznati posebne davčne olajšave za otroke, ki bi jih sicer po določbi 2. alinee 1. odstavka 9. člena bilo mogoče šteti za vzdrževane družinske člane, za katere se prizna posebna davčna olajšava, če otroci z zavezancem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Če je tožnik v enotni carinski listini v polju 50 vpisal sebe kot glavnega carinskega zavezanca, je torej carinski zavezanec iz tega naslova, ker je prevzel rizik za plačilo carine in drugih uvoznih dajatev, če tuj prevoznik blaga v tranzitu ne bi prijavil izhodni carinarnici in bi se zato štelo, da je bilo blago dano v prost promet.
Če je investitor v upravnem postopku omenjal služnost poti tožeče stranke čez njegovo zemljišče, bo morala tožena stranka razčistiti dejansko stanje v zvezi s to služnostjo in polnim razpolaganjem investitorja na tem zemljišču, na katerem mu je prvostopni organ dovolil postavitev ograje, ker ta služnost, tudi če ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko obremenjuje tudi novega lastnika nepremičnine.
Upravni organ ni prizadel pravice zavezanca s tem, ko je pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1994 uporabil vrednost točke, določene za leto 1993 (sklep mestne skupščine), saj je po zakonu o stavbnih zemljiščih nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča trajna obvezna dajatev.
Za nično po 3. točki 267. člena ZUP se lahko izreče le odločba, katere izrek izrecno nasprotuje pravnemu redu in te nepravilnosti ni mogoče odpraviti v upravnem ali sodnem postopku. Odločba, ki dovoljuje karanteno, ki je že po naravi stvari začasno dejanje, ne pomeni take izvršitve odloka, ki je območje, kjer naj bi se karantena izvajala, razglasil za naravni rezervat, v katerem je prepovedano naseljevanje tujih živalskih vrst.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnik s tožbo, vloženo 17.4.1993 z opr. št. P 82/93 tožil iste tožence kot v predmetni pravdi, sproženi 19.11.1993, da je v obeh tožbah postavil povsem enak tožbeni predlog oz. zahtevek, da je uveljavljal enako podlago (v prvi pravdi razloge za ugotovitev zakonite in pogodbeno dogovorjene predkupne pravice, v drugi pravdi pa le razloge za ugotovitev pogodbene predkupne pravice) in da ob sprožitvi druge pravde (19.11.1993), prva pravda še ni bila rešena (ker je sodišče druge stopnje o pritožbi tožnika zoper zavrnilno sodbo iz prve pravde odločilo šele 5.5.1994). Na podlagi takega stanja sta sodišči prve in druge stopnje procesnopravno pravilno zaključili, da je ob sprožitvi predmetne to je druge pravde prva pravda še visela. Litispendenca pa je procesna predpostavka, ki jo mora sodišče uradoma upoštevati. V tretjem odstavku 194.člena ZPP je namreč določeno, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in če se pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Po podatkih spisa (l.št.184) je tožnik uskladil svoj tožbeni zahtevek z novo denarno enoto dne 27.12.1991 na znesek 36,96 SIT. Predmet spora od navedenega datuma dalje je bila tako denarna terjatev v navedeni višini. Glede na določila 9. in 10.člena zakona o varolizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov v zvezi s pred tem sprejeto novelo k zakonu o pravdnem postopku je znašal mejni znesek za spor majhne vrednosti 8.000 SIT. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana v tej zadevi 11.1.1993, torej po vseh navedenih spremembah zakona o pravdnem postopku, predstavlja obravnavani spor glede na vrednost tožbenega zahtevka spor majhne vrednosti.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo
Na podlagi ugotovitve, da se je toženec zavezal plačati tožniku do 30.11.1993 tolarsko protivrednost 3.300 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi kot se plačujejo za devizne vloge na vpogled pri Ljubljanski banki in da te obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnil, sta sodišči prve in druge stopnje v skladu z določili 17. člena zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR), ki nalaga udeležencem obligacijskega razmerja dolžnost izpolnitve obveznosti in 324.člena ZOR, ki določa, da mora dolžnik sporno obveznost izpolniti v dogovorjenem roku, spor pravdnih strank materialno-pravno pravilno presodili ter so drugačna izvajanja brez pravne podlage.
Z dokončno odločbo ugotovljenega odstotka vojaške invalidnosti po 1. odstavku 26. člena zakona ni mogoče povečati zaradi poslabšanja bolezni oz. okvare, ker je to z zakonom izključeno.
Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP pa je mogoče revizijo vložiti le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem 2. stopnje (2.tč.1.odst.385.čl. ZPP).
Sodišče sodi le v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), takšnega zahtevka za vrnitev darila zaradi preklica daritve pa tožnica ni postavila, saj takšnega tožbenega temelja (prvi odstavek 186. člena ZPP) ni zatrjevala. Zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja je bil sicer postavljen, vendar zaradi razveze prodajne pogodbe oziroma ugotovitve njene ničnosti, ne pa zaradi preklica daritve. Takšna temelja sta različna, zaradi česar tudi ne gre za istovetnost zahtevkov (agr. iz prvega odstavka 191. člena ZPP). Sodišče torej ni smelo obravnavati zadeve z vidika preklica daritve in tako sploh ne gre za to, ali je bilo materialno pravo s tega vidika pravilno ali nepravilno uporabljeno.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ugotovitev pridobitve stanovanjske pravice - mešano lastništvo na stanovanju
Tožba na odkup solastninskega deleža na stanovanju je vložena po določbah stanovanjskega zakona. Ta zakon pa za uporabo 117. člena ne predvideva samostojnega zahtevka na ugotovitev stanovanjske pravice. Obstoj tega statusa je le podlaga za utemeljenost zahtevka za odkup stanovanja, ki jo je sodišče dolžno ugotoviti pred odločitvijo o zahtevku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68.člena Zakona o pravdnem postopku najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek. Ker iz podatkov tožbe izhaja, da je ena od toženih strank sodnica na sodišču v L., je to že vzrok za delegacijo ene od spornih zadev.