Sodišče sodi le v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), takšnega zahtevka za vrnitev darila zaradi preklica daritve pa tožnica ni postavila, saj takšnega tožbenega temelja (prvi odstavek 186. člena ZPP) ni zatrjevala. Zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja je bil sicer postavljen, vendar zaradi razveze prodajne pogodbe oziroma ugotovitve njene ničnosti, ne pa zaradi preklica daritve. Takšna temelja sta različna, zaradi česar tudi ne gre za istovetnost zahtevkov (agr. iz prvega odstavka 191. člena ZPP). Sodišče torej ni smelo obravnavati zadeve z vidika preklica daritve in tako sploh ne gre za to, ali je bilo materialno pravo s tega vidika pravilno ali nepravilno uporabljeno.
Z dokončno odločbo ugotovljenega odstotka vojaške invalidnosti po 1. odstavku 26. člena zakona ni mogoče povečati zaradi poslabšanja bolezni oz. okvare, ker je to z zakonom izključeno.
Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP pa je mogoče revizijo vložiti le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem 2. stopnje (2.tč.1.odst.385.čl. ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Po podatkih spisa (l.št.184) je tožnik uskladil svoj tožbeni zahtevek z novo denarno enoto dne 27.12.1991 na znesek 36,96 SIT. Predmet spora od navedenega datuma dalje je bila tako denarna terjatev v navedeni višini. Glede na določila 9. in 10.člena zakona o varolizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov v zvezi s pred tem sprejeto novelo k zakonu o pravdnem postopku je znašal mejni znesek za spor majhne vrednosti 8.000 SIT. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana v tej zadevi 11.1.1993, torej po vseh navedenih spremembah zakona o pravdnem postopku, predstavlja obravnavani spor glede na vrednost tožbenega zahtevka spor majhne vrednosti.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo
Na podlagi ugotovitve, da se je toženec zavezal plačati tožniku do 30.11.1993 tolarsko protivrednost 3.300 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi kot se plačujejo za devizne vloge na vpogled pri Ljubljanski banki in da te obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnil, sta sodišči prve in druge stopnje v skladu z določili 17. člena zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR), ki nalaga udeležencem obligacijskega razmerja dolžnost izpolnitve obveznosti in 324.člena ZOR, ki določa, da mora dolžnik sporno obveznost izpolniti v dogovorjenem roku, spor pravdnih strank materialno-pravno pravilno presodili ter so drugačna izvajanja brez pravne podlage.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ugotovitev pridobitve stanovanjske pravice - mešano lastništvo na stanovanju
Tožba na odkup solastninskega deleža na stanovanju je vložena po določbah stanovanjskega zakona. Ta zakon pa za uporabo 117. člena ne predvideva samostojnega zahtevka na ugotovitev stanovanjske pravice. Obstoj tega statusa je le podlaga za utemeljenost zahtevka za odkup stanovanja, ki jo je sodišče dolžno ugotoviti pred odločitvijo o zahtevku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68.člena Zakona o pravdnem postopku najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek. Ker iz podatkov tožbe izhaja, da je ena od toženih strank sodnica na sodišču v L., je to že vzrok za delegacijo ene od spornih zadev.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine
Po določilu prvega odstavka 200.člena ZOR mora povzročitelj škode plačati oškodovancu pravično denarno odškodnino. Pravni standard "pravična denarna odškodnina" pa razčlenjuje drugi odstavek 200.člena ZOR, ki nalaga sodišču, da pri odločanju o podlagi škode in višine odškodnin upošteva pomen prizadete dobrine in namen priznane odškodnine, pri čemer mora paziti, da ne bi šlo na roko težnjam, ki niso združljive z naravo in družbenim namenom odškodnin. Pri določanju odškodnin se tako upoštevajo vse subjektivne okoliščine na strani oškodovanca, na drugi strani pa tudi objektivni okvir, ki se izraža na področju odškodninskega prava zlasti z medsebojnim primerjanjem posameznih škod in odškodnin zanje.
Navedena materialnopravna izhodišča so bila po oceni revizijskega sodišča v obravnavanem primeru ustrezno upoštevana ter zato ocenjuje, da je bila tožnici glede na ugotovljeno dejansko stanje priznana pravična odškodnina za vse tri oblike nepremoženjske škode.
Sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, zato veljajo tudi zanjo pravila o obligacijskopravnih razmerjih. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določa v 99. členu, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V kolikor niso izražena povsem jasno, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna. S sporno pregraditvijo je toženec posegel (revizijska navedba) v nadstropje, ki je po poravnavi pripadlo tožnici, zato ji je v skladu s 154. členom ZOR dolžan povrniti škodo na poškodovani stopniščni ograji in podbojih vrat.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (avtomobilist, kolesarka) - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti
Voznik avtomobila je v razmerju do kolesarke upravljalec nevarne stvari. To pomeni, da se za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, šteje, da izvira iz te stvari (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), odgovornost zanjo pa nosi njen imetnik (1. odstavek 174. člena ZOR). Ta pa se lahko oprosti odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Ob ugotovitvi, da dejanje oškodovanca ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa je zakrivljeno oziroma predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari (3. odstavek 177. člena ZOR). Za ocenitev obsega delne oprostitve odgovornosti mora torej sodišče ugotoviti sokrivdo oškodovanca. Ocena krivde oziroma deleža odgovornosti oškodovanca pa je smiselna le v primeru, če se mu dokaže, da je soprispeval k nastanku škode oziroma, da izvira škoda delno tudi iz njegovega nedopustnega ravnanja oziroma da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
Spremenjeni zahtevek je bil vročen tožencu ob začetku glavne obravnave dne 10.5.1994, na kateri je toženec podal vsebinski odgovor na tožnikove navedbe, nakar so bili izvedeni dokazi s pregledom pogodbe in zaslišanjem obeh strank. S tem se je toženec spustil v obravnavanje o glavni stvari in ni nasprotoval spremembi tožbe.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Stanovanjski zakon je v določenih primerih legaliziral prejšnje nezakonito stanje in priznal podstanovalcem upravičenje do sklenitve najemne pogodbe ali nakupa po določbah o privatizaciji. Predpisani pogoji pa so morali biti izpolnjeni ob uveljavitvi zakona. Kdor je v tem trenutku izpolnjeval pogoje po 149.čl. stanovanjskega zakona, je pridobil pravice prejšnjega imetnika stanovanjske pravice. Čas po uveljavitvi zakona pa prejšnjemu podstanovalcu ne koristi več. To bi bilo v nasprotju s smislom in dikcijo določbe 149.čl, posebno pa še z naravo in pomenom prehodnih določb zakona.
Dovoljenja za začasno prebivanje kljub izpolnjevanju razlogov iz 13. člena ZTuj ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. prejema družinska skupnost, v kateri živi, le denarni dodatek od centra za socialno delo, ki zagotavlja materialno varnost le članom družine, katerim je izrecno namenjen (izvenzakonski partnerici in dvema otrokoma).
Okoliščina, da mestna skupščina s svojim aktom ni sprejela nove vrednosti točke za tekoče leto, ne more vplivati na obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu, ker je ta obveznost po zakonu trajna obveznost, namenjena urejanju stavbnega zemljišča.
ZVojD člen 42.ZUP člen 125, 125/2.URS člen 46, 123.
civilno služenje vojaškega roka - ugovor vesti
ZVojD, ki je začel veljati 5.5.1991, je omogočil uveljavljanje pravice do ugovora vesti le tistim državljanom RS, ki so imeli nabor po 5.5.1991. Za tiste državljane RS, ki so opravili nabor pred tem datumom in niso služili vojaškega roka, pa je novela tega zakona (ZVojD-A), ki je začela veljati 7.1.1996, omogočila uveljavljanje tega ugovora najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.
Po določbi 2. odstavka 389. člena CZ se v primeru, če se carina in druge uvozne davščine ne morejo izterjati od storilca prekrška, te lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga. To pomeni, da je storilec prekrška prvi, ki pride v poštev od možnih carinskih zavezancev.
Če je tožena stranka sledila mnenju izvedenca, ne da bi to mnenje, katerega zaključek je med strankama sporen, kot dokaz ocenila in če v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede na oceno tega dokaza, zakaj je sledila mnenju izvedenca oziroma, zakaj je pritožbene navedbe zavezanca zavrnila, je s tem bistveno kršila temeljno načelo presoje dokazov (9. člen ZUP) in 2. odstavek 209. člena ZUP.
V 204. členu ZUP je predpisano ravnanje pristojnih organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank tudi v soglasju z drugim organom ali s pritrditvijo, dovoljenjem oziroma poprejšnjim mnenjem drugega organa. V vseh primerih takega odvisnega odločanja pa je predpisano, da mora biti obveznost pridobitve oziroma izdaje akcesornega akta pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Ker akcesorni akt, ki ga je tožena stranka zahtevala, tožnica pa ne predložila, ni bil predpisan, je iz tega razloga tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožničino zahtevo.
stranka v postopku - položaj stranke - predhodno vprašanje
V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja ima položaj stranke za varstvo pravnih koristi v tem postopku oseba, ki izkaže lastništvo na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja.
Oseba, ki v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja z darilno pogodbo, sklenjeno leta 1969, ki pa v zemljiški knjigi ni bila sprovedena, dokazuje lastništvo nepremičnine, ki se v bilanci vodi kot premoženje podjetja, v tem postopku nima položaja stranke. Obstoja ali neobstoja darilne pogodbe v tem postopku tudi ni mogoče šteti za predhodno vprašanje, ker rešitev tega vprašanja ni sestavni del dejanskega stanja v zadevi lastninskega preoblikovanja podjetja.
Pristojni organ za notranje zadeve lahko odreče izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje, ker niso izkazane nikakršne okoliščine, ki bi kazale na ogroženost tožnikovega življenja in zdravja oziroma njegovega premoženja. Zgolj lastno tožnikovo zatrjevanje, da potrebuje orožje za osebno varnost, samo po sebi še ni podlaga za oceno, da obstoji za nabavo orožja upravičeni razlog.