Banka se je na podlagi drugega in tretjega odstavka 20. člena OZ pogajala s tožnico, vendar do sklenitve kreditne pogodbe ni prišlo, ker tožnica ni ponudila predpisanega zavarovanja kredita (dveh porokov). Toženka je kljub temu skušala skleniti ustrezno pogodbo, toda tožnica ji ni omogočila nobenega ustreznega zavarovanja kredita.
gradbeni inšpektor – dovoljenost revizije – zavrženje – obnova inšpekcijskega postopka – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja – zelo hude posledice – vezanost hudih posledic na izpodbijani upravni akt
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navajanja trditev o kršitvi določb ZUP glede presoje, ali je bil podan obnovitveni razlog drugačne rešitve predhodnega vprašanja, in kršitvah načela sorazmernosti po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ne zadostujejo za izpolnitev pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj mora revident med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
Z navedbo, da gre v obravnavanem primeru za odstranitev objekta, revidentka zelo hude posledice, to je odstranitev objekta, pripisuje dejstvu, da za obravnavani objekt nima gradbenega dovoljenja, ne pa zavrženju njenega predloga za obnovo inšpekcijskega postopka, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu.
URS člen 107, 107/1. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-2, 361, 361-4. ZZZ-1 člen 17, 17a, 17/2, 45.
odpoklic veleposlanika – akt politične diskrecije – kršitev človekovih pravic – subsidiarno sodno varstvo – prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic
Po presoji Vrhovnega sodišča odpoklic veleposlanika predstavlja akt izvrševanja oblasti, utemeljen na politični diskreciji, zato zoper ukaz predsednika republike o odpoklicu veleposlanika ni dopusten upravni spor po 2. členu ZUS-1. Sodišče prve stopnje je zato takšno tožbo, s katero je pritožnik izpodbijal ukaze predsednika republike kot upravne akte po 2. členu ZUS-1, pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker je pritožnik tožbo zaradi varstva človekovih pravic po 4. členu ZUS-1 vložil dne 23. 9. 2010 po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
kupna pogodba za nepremičnino – sklenitev kupne pogodbe - pooblastilo – oblika pogodbe
Ker je na narok za sklenitev pogodbe pristopil toženčev oče, ki je bil sodniku osebno poznan in je napisal, da pristopi J. K. ml., je sodišče pravilno ugotovilo, da je sklenil pogodbo v svojem imenu in za svoj račun. Če bi kupoval nepremičnino za toženca, bi moral predložiti pooblastilo toženca, za katero je v 90. členu ZOR predpisana posebna oblika. To bi sodnik gotovo zapisal v pogodbo in sodišče druge stopnje pravilno razlaga, da pomanjkanje pooblastila veliko bolj moti kot pripis ml., za katerega je tožnica navedla, da se je imel oče navado tako predstavljati. Pogodba za toženca zaradi pomanjkljivosti v obličnosti sploh ne bi mogla imeti pravnega učinka (70. člen ZOR) in sodišče prve stopnje je glede na določilo 73. člena ZOR pravilno ugotavljalo, kako se je pogodba izpolnjevala. Ker je ugotovilo, da je sporno nepremičnino (skupaj z ženo) od nakupa v letu 1962, pa vse do svoje smrti leta 1991 užival J. K. in tam naredil tudi zidanico oziroma vikend, je pravilno ugotovilo, da je toženec ni užival in ni bil lastnik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005731
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poslovna goljufija – preslepitev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonski znak preslepitve je konkretiziran v lažni zagotovitvi, da bo dobavljeno blago v celoti poravnano, čeprav je obsojenec vedel, da slednje ne bo izpolnjeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – stroški kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov – ločljivost stroškov, nastalih za dejanja, za katera obdolženec ni obsojen
Če se stroški oprostilnega ali zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov, mora obdolženec povrniti vse stroške postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima naročiteljev izključni zastopnik pravico do provizije za pogodbe, pri katerih ne posreduje, temveč jih naročitelj sklene samostojno?
ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-5, 55/1-6. ZPP člen 360.
mednarodna zaščita – nezadostne oziroma nepomembne navedbe – pospešeni postopek – najkrajši možni čas zaprosila – subsidiarna zaščita – opredelitev do tožbenih ugovorov
Prosilkino izjavo, da so njenemu očetu grozili, da ji bodo storili nekaj groznega, je treba obravnavati v kontekstu njene celotne izpovedi, iz katere izhaja, da ni bila nikoli preganjana zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali političnega prepričanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – nezadovoljstvo z delom sodišča
Okoliščina, da predlagatelj delo sodnikov sodišča, na katerem se obravnava konkretna zadeva neargumentirano, ocenjuje za brezkrajno nestrokovno in počasno, njihov odnos do strank pa nesramen in „nadzvišen“ ne utemeljuje sklepa, da bi bila delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče smotrna, kar je njen temeljni namen. Trditve o pristranskem in neobjektivnem odločanju pa so preveč splošne in nekonkretizirane, da bi lahko predstavljale podlago zaključku o obstoju subjektivnega ali objektivnega kriterija pristranskosti sojenja.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – čakanje na dokončanje vzorčne zadeve – odgovornost države - protipravnost
Pomembno vprašanje, ki ga izpostavlja predlog za revizijo, se nanaša na vprašanje protipravnosti ravnanja države, ki je z odločanjem v tožnikovi zadevi pred DSS počakala do odločitve v (štirih) podobnih (vzorčnih) zadevah. Ker je na to vprašanje poleg Vrhovnega sodišča odgovorilo v skoraj popolnoma enaki zadevi tudi Ustavno sodišče in ob tem navedlo obširno prakso ESČP, ki dopušča takšno ravnanje države, in ker presoja nižjih sodišč od tega ne odstopa, revizije ni mogoče dopustiti.
ZUS-1 člen 2, 17, 36, 36/1-3, 36/1-4. ZDavP člen 120, 130.
pritožba – davek od osebnih prejemkov – dokončen upravni akt - dovoljenost tožbe – zavezanec za davek – tožnik v upravnem sporu - odprava odločbe – pravni pouk
Zakon o davčnem postopku – ZDavP v 130. členu določa, da davek od osebnih prejemkov; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Iz navedenega izhaja, da je delodajalec zavezan plačevati akontacije davka od osebnih prejemkov, zato pritožnik kot fizična oseba in zavezanec za plačilo dohodnine ne more biti stranka navedenega postopka (niti se postopka izdaje upravnega akta ni udeleževal kot stranski udeleženec) in zato tudi ne tožnik v upravnem sporu kot ga določa 17. člen ZUS-1.
Iz odločbe organa druge stopnje, ki jo pritožnik prilaga in se nanjo tudi sam sklicuje, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v celoti odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Na podlagi 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Ker izpodbijani akt zaradi odprave ne obstaja, nima teh značilnosti in ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je tako zavrženje tožbe utemeljeno tudi iz tega razloga.
ZMZ člen 3, 3-3, 33,39. Uredba Sveta (ES)o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - razlogi za nepredajo
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev prvostopnih organov, da bo predan v obravnavo v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa prosilec v tem primeru ni izkazal.
predlog za dopustitev revizije – priposestvovanje stvarne služnosti – nediferencirana vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevaje tožbeni zahtevek in razloge nižjih sodišč ne tožnika (solastnika ene in lastnika ostalih gospodujočih nepremičnin) ne toženca (lastnika služečih nepremičnin) v tej pravdi nista niti enotna niti solidarna sospornika. Pri subjektivni kumulaciji zahtevkov se ne uporablja peti odstavek 367. člena ZPP, pač pa drugi odstavek 41. člena ZPP o dovoljenosti revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
pripor - utemeljen sum – priporni narok – rok za vložitev pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - hišna in osebna preiskava – nujna preiskovalna dejanja – varnostni pregled – zaseg predmetov
Vrhovno sodišče v primeru zatrjevanja, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, poseže v pravnomočno odločbo o priporu le če na podlagi relevantnih procesnih okoliščin oceni, da se izpodbijani sklep opira na dokaz, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, in je zaradi tega utemeljenost suma omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Tožnik zgolj z navedbami, da plačila ne zmore ter da je prepričan, da bo v sporu uspel, ni izpolnil zahteve o trditvenem in dokaznem bremenu glede obstoja težko popravljive škode.
Sodišče se mora opredeliti do navedb strank, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene. Pri tem ni vedno nujno, da se sodišče do navedb strank opredeli izrecno, temveč zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve odločbe.