ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS02701
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2.ZOR člen 185, 185/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti premoženja - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
S prenehanjem veljavnosti sodbe, s katero je bila izrečena kazen zaplembe premoženja, je treba vzpostaviti stanje, kot da takšne sodbe ni nikoli bilo. Gre za posebno situacijo vzpostavljanja prejšnjega stanja, za katero ni mogoče uporabiti obligacijskopravnih predpisov glede na to, da jo ureja poseben predpis - zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. list SRS, št. 17/78 in RS 58/93 - v nadaljevanju ZIKS) v 145. členu. Zahteva za varstvo zakonitosti zato utemeljeno zatrjuje, da se je sodišče druge stopnje materialnopravno zmotno sklicevalo tudi na določbo 1. odstavka 185. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Vendar pa zahteva za varstvo zakonitosti kljub temu ni utemeljena.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravno nasledstvo občin - solidarna odgovornost novonastalih občin
Pravno nasledstvo vseh novih občin je določeno s 100. čl. zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga občinskim svetom ureditev medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij. Vendar upniki in dolžniki prejšnjih občin niso dolžni čakati na končanje postopka po 100. čl. zakona o lokalni samoupravi. Nasproti njim je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine.
pritožba v nepravdnem postopku - odločitve o pritožbi - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.
Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje, ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vrnitev - pasivna legitimacija
Pri odločanju je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 145. čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SRS, št. 17/78 - 58/93), po kateri mora v primeru, če vrnitev zaplenjenega premoženja stvarno ali pravno ni več mogoča, povrniti dejansko vrednost tega premoženja družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Občina K. svojih revizijskih navedb o nadaljnjem razpolaganju z zaplenjenim premoženjem tudi na ravni republike ni precizirala, sicer pa tako razpolaganje spričo navedene zakonske določbe za odločitev o zadevi ne bi bilo bistveno.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija - občina - republika
Po 2. odst. 145. čl. ZIKS je pravno odločilno za določitev zavezanca dejstvo, kdo je premoženje prevzel v upravljanje.
V sistemu, ko je prišlo do podržavljenja, sta bili funkciji upravljalca in lastnika pogosto ločeni.
Ljudski odbori so po splošnem zakonu o ljudskih odborih (Ur.l. FLRJ, št. 49/49) pravico upravljati s splošnim ljudskim premoženjem lokalnega pomena, ga uporabljati in z njim razpolagati ob pogojih in v mejah, določenih z zakonom (17. člen).
Gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so bila temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zato ni pravilna presoja, da mora za gozdove, ki jih je po sklepu o zaplembi premoženja prevzelo GG Celje, plačati odmeno pravna naslednica okrajnega ljudskega odbora, v kateri se gozdovi nahajajo.
Pravno nasledstvo za ostale zaplenjene nepremičnine.
Z 8. členom Zakona o zaplembi/46, ki je veljal v času obravnavane zaplembe, je bilo določeno, da dobi država lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju s pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena zaplemba (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur. l. FLRJ 61/46).
Zato pravnega pravila 441. par. ODZ v konkretnem primeru ni moč uporabiti.
Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke (t.j. MLO Ljubljana oz. RLO IV Ljubljana) le upravljal z obravnavano nepremičnino kot splošnim ljudskim premoženjem, tj. državno lastnino, ki je bila last FLRJ - zaradi česar naj ne bi imel pravice razpolagati s to nepremičnino. Pravica upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem je bila namreč premoženjska pravica, obsegala pa je iste upravičenosti, ki jih obsega lastninska pravica (prim. Stvarno pravo dr. Alojzija Finžgarja, Ljubljana 1952, str. 68).
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija občine - pravno nasledstvo ljudskih odborov
Pravilna je pravna presoja, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana za predlagateljičin zahtevek, ker je obravnavano zaplenjeno nepremičnino, ko je ta zaradi zaplembe prešla v državno last, prevzel v upravljanje (in torej pridobil premoženjske pravice, ki so ustrezale lastninski pravici, pač na način, ki je ustrezal tedanji vsebini državne lastnine - oz. po besedilu 14. člena Ustave FLRJ/46 občeljudske imovine, tj. imovine v rokah države) ljudski odbor A. (in ne organ tedanje LR Slovenije ali FLRJ).
Ugotovitev, da je obravnavano zaplenjeno nepremičnino po njenem prehodu v državno last, prevzel ljudski odbor A., je: 1) v skladu s pojmovanjem tiste lastninske sfere, ki se je najprej imenovala državna lastnina, nato splošno ljudsko premoženje in nazadnje družbena lastnina;
2) v skladu s koncepcijo upravnih teritorialnih enot, na katere je bilo razdeljeno državno ozemlje, s tem da so bili za pravne osebe deklarirani ljudski odbori - nakar je bila razdelitev državnega ozemlja na teritorialne enote ustavnopravno (z Ustavo SFRJ/63 in Ustavo SRS/63) koncipirana kot razdelitev na temeljne družbenopolitične skupnosti - občine, katerim je bila priznana pravna osebnost - ta razdelitev pa je bila v veljavi tudi ob sprejemu predpisa, ki je podlaga za predlagateljičin zahtevek, tj. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. SRS 17/78, 32/89 in RS 12/92).
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec na vrnitev
V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92 ) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS01135
ZOR člen 460, 510.ZIKS člen 145.
odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - prodaja tuje stvari - zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja
Za prodajo stvari, obremenjene s pravnimi napakami (508. člen in sledeči ZOR), gre samo tedaj, kadar ima na predmetu prodaje nekdo tretji kakšno pravico v trenutku prodaje. Zaplenjeno premoženje se vrača samo po 145. čl. ZIKS.
Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala. Tako ugovor nasprotne udeleženke, da ni imela koristi od prevzetega premoženja, za razmerje med udeležencema v tem postopku ni pravno odločilen.
ZIKS izhaja zgolj iz dejstva, da je bilo premoženje prevzeto v upravljanje. Obveznost prevzemnika po 145. členu ZIKS ni odvisna od tega ali je bil v prevzem prisiljen ali ne.
Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA
VS00900
ZOR člen 103, 109. ZPP (1977) člen 76, 76-6, 187, 187/2.ZIKS člen 145, 145/2.ZDen člen 3.ZPod člen 196. Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX, člen 17. UZIU člen 1.
ničnost - nasprotovanje morali - obid kogentnega predpisa - aktivna legitimacija - zainteresirane osebe - upravičenec po ZDen - izločitev sodnika - ugotovitvena tožba - pravni interes
1. Če sta drugi in tretji tožnik pridobila legitimacijo po 145. čl. ZIKS, jima zgolj to ne jemlje statusa upravičenca do denacionalizacije po ZDen.
2. Razlikovanje med družbeno pravnimi in civilnopravnimi osebami je v prehodnem obdobju še utemeljeno, kljub izenačitvi položaja gospodarskih subjektov z ustavnimi amandmaji in zakonom o podjetjih. 3. Obid kogentnih določb Zakona o prometu z nepremičninami glede postopka prodaje stavb, ko jih družbena pravna oseba prodaja civilnopravni osebi in ničnost takšnega razpolaganja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00598
ZIKS člen 145.ZKP člen 541, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549.ZOR člen 219.
vrnitev zaplenjenega premoženja
145. člen ZIKS je glede na določbe ZOR o neupravičeni pridobitvi specialni predpis.
ZIKS ureja vrnitev premoženja v naravi, če pa ta ni možna, vrnitev njegove vrednosti. Vrnitev v naravi je lahko popolna ali delna. Za delno vrnitev gre tudi tedaj, ko je vrnjena stvar poškodovana ali delno uničena. V takšnih primerih je potrebno kombinirati fizično (delno) vrnitev s plačilom vrednosti za preostali (uničeni ali poškodovani) del.
Občina ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki ji je nastala zaradi neopravičene obsodbe (kolikor izpadla najemnina predstavlja izgubljeni dobiček). Povrnitev te škode ureja zakon o kazenskem postopku v XXXII. poglavju (541. do 549. člen ZKP). Zanjo bi bila, če bi bili izpolnjeni v navedenih členih ZKP določeni pogoji, odgovorna država in ne občina.