zahteva za izredno omilitev kazni - znane okoliščine - nove okoliščine - poroka
Sodišče je pri izreku kazni za družinsko in socialno stanje obsojenčeve družine vedelo in ga upoštevalo, nova okoliščina, da se je obsojeni poročil, pa ob upoštevanju ostalih okoliščin primera ni takšne narave, da bi očitno pripeljala do milejše obsodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - trajno pogodbeno razmerje stranke v postopku in pristojnega sodišča
Trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem za izvajanje varovanja sodišča lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, v katerem je ena pravdna stranka trajnejši pogodbenik sodišča.
odgovornost za drugega - pojem škode v zvezi z delom - funkcionalna povezanost med ravnanjem delavca in delovnimi nalogami - objektivna odgovornost - nevarna stvar - pištola - imetnik nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - prehod rizika - izključitev prehoda rizika
Med ravnanjem toženca, ki je s pištolo skušal "umiriti" zanj preglasne fante pred blokom, ki so ga zbudili iz spanja, in njegovimi delovnimi nalogami ni nobene funkcionalne povezave. Zato samo dejstvo, da je uporabil svojo pištolo, ki jo je uporabljal v službene namene, ne zadostuje za oceno, da je škoda nastala v zvezi z delom.
Pravilo o prehodu rizika iz prvega odstavka 176. člena ZOR je v korist toženke, saj kljub njenemu imetništvu nevarne stvari za riziko uporabe pištole namesto nje odgovarja toženec. Pravilo o izključitvi rizika iz četrtega odstavka 176. člena ZOR pa je v korist tožnika. Prav zato je tožnik že v tožbi kot eno od dveh pravnih podlag navedel to zakonsko določbo. Njegove tožbene trditve v tej smeri pa so bile premalo konkretizirane, kot pravilno poudarjata obe sodišči.
Revizijsko sodišče je vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za sklep obeh sodišč, da je bil toženec upravičen in usposobljen ravnati s pištolo ter da toženka ni imela nobenega utemeljenega razloga za sum glede teh okoliščin, torej ni bila premalo skrbna.
premoženjska razmerja razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za razvezanega zakonca - nezaposlenost zakonca
Dejanske ugotovitve, da je tožnica opustila zaposlitev v soglasju s tožencem, da sta imela nato razdeljene družinske obveznosti in da je tožnica ob razdoru med zakoncem začela (neuspešno) iskati zaposlitev, utemeljuje zaključek, da je tožnica nezaposlena brez svoje krivde.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup - izzvana kriminalna dejavnost
O tem, da je tajni policijski sodelavec izzval obsojenčevo kriminalno dejavnost, ni mogoče sklepati na podlagi enega samega stavka (sicer grožnje), iztrganega iz celotnega telefonskega pogovora med njim in obsojencem ter brez upoštevanja celotnega dogajanja (istega dne sta se že sestala, obsojenec je preverjal verodostojnost "kupca").
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba izbrisa zastavne pravice - izbris zaznambe izvršbe - obvestilo izvršilnega sodišča - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - pristojnost zemljiškoknjižne referentke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Za izbris zaznambe izvršbe je potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.
zavarovalna pogodba - premoženjsko pravo - zavarovalnina - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vlom - zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire
Za zastaranje zavarovalnine ne pride v poštev uporaba določb iz 377. člena ZOR o daljšem zastaralnem roku odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
Odklanjanje policije potrditi prijavo škodnega primera ni nepremagljiva ovira v smislu 383. člena ZOR, zaradi katere tožnik ne bi mogel vložiti tožbe. Če ni bilo nepremagljive ovire, tudi ni mogoče govoriti o učinkih zadržanja na zastaranje, saj do zadržanja sploh ni prišlo.
Odločilni prispevek obsojenca k storitvi kaznivega dejanja ponarejanja denarja je bila izročitev krivega denarja z namenom, spraviti ga v obtok kot pravega, pri tem pa za njegovo kazensko odgovornost ni bistveno, ali ga je izročil enemu ali drugemu posredniku, ki je krivi denar izročil tajnemu policijskemu sodelavcu.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost izrečene kazni - primernost kazni - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - prejšnje življenje storilca
Okoliščina, da je obsojenec že pred obravnavanim kaznivim dejanjem spolno zlorabljal tudi drugo oškodovanko, je ne glede na to, da ni šlo za kaznivo dejanje, pomembna pri odmeri kazni.
Stranka v postopku za pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo je samo ponudnica.
Stranka v postopku nadzora nad potekom izvajanja prevzemne ponudbe je samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka.
Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi).
Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost).
Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.
stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.
ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.
Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala dva zahtevka: zahtevala je vračilo denarja, ki ga je tožena stranka prejela z vnovčenjem dveh garancij.
Ker zahtevka temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, je treba dovoljenost revizije presojati za vsakega posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega drugostopenjskega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na sodišču, ki je pristojno za odločanje o pritožbenem postopku o njeni zadevi, je - upoštevaje tudi v predlogu opisan organizacijski potek običajnega delavnega procesa in velikosti sodišča glede na število zaposlenih - tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZOR člen 12, 17, 17/1, 200, 200/1, 200/2, 203, 277, 919, 919/1, 919/3.URS člen 14, 22.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - deljena vzročnost - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - višina odškodnine in trajanje sodnega postopka - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravno mnenje
Kar zadeva duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ni mogoče zanemariti, da je delovna nesposobnost tožeče stranke po ugotovitvah izvedenca le v 20 % posledica telesnih poškodb, ki jih je tožnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, 80 % pa je treba pripisati že prej obstoječemu bolezenskemu stanju. V tem delu gre za vprašanje deljene vzročne zveze.
izločitev postopka - pravice obrambe - predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih kominukacij - prisluhi
V postopku, ki je bil končan (po izločitvi postopka), sodišče ni uporabilo dokazov, ki jih vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ocenjuje kot nezakonite. Ugotavljanje dejstev in okoliščin glede morebitne prirejenosti prisluhov pa je izključno stvar izločenega postopka, ki bo voden posebej.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe
Časovno obdobje enega meseca v več kot leto dni trajajočem protipravnem ravnanju obdolženca (ob istem številu ugotovljenih posamičnih protipravnih ravnanj) ne predstavlja takšne pomembne okoliščine, da bi se s to spremembo povečala kriminalna količina, ki se očita obdolžencu, do te mere, da bi se mu s tem očitalo hujše (ne po kvalifikaciji temveč po teži) ali drugo kaznivo dejanje.
ZPP člen 70, 70/1-6.URS člen 23, 23/1. Sodni red člen 163, 164, 164/2.
izločitev sodnika - pravno stališče sodnika - pritožba - odločanje istega sodnika ob ponovni predložitvi zadeve
Zaradi narave sodnega odločanja pa sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da so iste sodnice že odločale v obravnavani zadevi, ni zakonski razlog za njihovo izločitev ob ponovni predložitvi zadeve Višjemu sodišču.
ZUS člen 18, 18/1, 20, 20/1.ZUS-1 člen 17, 17/1, 19, 19/1, 22, 22/1, 72, 107, 107/2.ZPP člen 343, 352, 352/3.
vračilo premoženja agrarnih skupnosti - stranka v postopku - nedovoljena pritožba v upravnem sporu
Osebe, ki sploh niso sodelovale kot stranka v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji na aktivni ali pasivni strani ali kot zainteresirana oseba oziroma skupina oseb (stranski udeleženec) in ki tudi niso sodelovale niti kot tožeča stranka niti kot prizadeta stranka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi ne morejo vložiti pritožbe zoper izpodbijano sodbo.